Darsovi milijoni ostajajo v proračunu MOL

Več kot 22 milijonov evrov namenskih sredstev za nove cestne odseke ostaja neporabljenih.

Objavljeno
19. december 2012 15.18
Posodobljeno
20. december 2012 08.00
Slovenija, Ljubljana, 09.Junij2010, Gradnja nove Titove ceste. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Več kot dvajset milijonov evrov, ki jih je Dars ljubljanski mestni občini izplačal po aneksu k pogodbi o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov, še ni porabljenih. Občina cestne projekte, za katere ima že več let zagotovljen denar, le počasi uresničuje, denar pa iz leta v leto prenaša v nova proračunska obdobja.

Na račun občine je Dars med letoma 2008 in 2011 nakazal skoraj 25,8 milijona evrov (največ, 9,3 milijona leta 2009, leto prej šest milijonov, leta 2010 pet milijonov, lani pa 5,5 milijona evrov). Gre za celoten znesek, ki je bil predmet pogodbe o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo, podpisane leta 1996, in aneksov k njej, sklenjenih 2008. Že osnovna pogodba je namreč predvidevala, da se v okviru gradnje avtocest, ki jo je sofinancirala ljubljanska občina, zgradijo tudi nekateri odseki lokalnih cest. Ker se to ni zgodilo, so v aneksu leta 2008 določili, koliko denarja Dars dolguje občini in za gradnjo katerih odsekov ga bo ta namenila.

Občina je doslej porabila 3,7 milijona evrov. Največ, 2,7 milijona, med letoma 2009 in 2011 za gradnjo Peruzzijeve ceste, slab milijon je šel za ureditev dela Štajerske ceste (med Kranjčevo in krožiščem Žale), približno 57 tisočakov pa za ureditev Zaloške ceste. Tako je na občinskem računu še vedno dobrih 22 milijonov evrov. Kot zagotavljajo na oddelku mestne uprave za finance in računovodstvo, so sredstva evidentirana na namenski proračunski postavki. »Po zakonu o javnih financah in odloku o proračunu MOL se sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, prenesejo v proračun za tekoče leto.«

Občina še ni pridobila vseh zemljišč

Kateri cestni odseki že več kot desetletje čakajo na gradnjo, ureditev, dograditev ali širitev in kdaj bo občina načrtovane projekte začela uresničevati? Doslej so na MOL v celoti realizirali le enega od projektov, ki so jih skupaj z Darsom leta 2008 označili za prednostne, in sicer Štajersko cesto, delno je realizirana tudi Peruzzijeva. Gradnja te se bo, kot pravijo v občinski službi za razvojne projekte in investicije, nadaljevala predvidoma čez dve leti. »Izdelan je idejni projekt, ureditev odseka od avtocestnega nadvoza do Ižanske ceste pa je vezana na pridobitev zemljišč. Konec gradnje je previden v letu 2016.« Po projektantskem predračunu bo stala 2,8 milijona evrov.

Prihodnje leto Zaloška in navezava regionalne ceste

Prej bodo, če gre verjeti napovedim službe za razvojne projekte in investicije, ureditev Zaloške ceste dočakali prebivalci vzhodnega dela Ljubljane. Na občini pravijo, da sta projektna dokumentacija za izvedbo in gradnjo ter investicijska dokumentacija že izdelani, projekt pa je vključen v občinska proračuna za leti 2013 in 2014. »Začetek gradnje je vezan na pridobitev zemljišč. Po naši oceni jo bomo lahko začeli v drugi polovici prihodnjega leta, končali pa leta 2014.« Investicija je ocenjena na 7,1 milijona evrov.

V drugi polovici prihodnjega leta naj bi po napovedih MOL stekla tudi gradnja povezave med regionalno cesto R 376 (Horjul–Dobrova–Ljubljana) in južno avtocesto v priključku Tržaške ceste. Tudi v tem primeru občina še ni pridobila vseh potrebnih zemljišč, predvidevajo pa, da bi bil projekt lahko končan leta 2015. Ocena stroškov gradnje je 8,9 milijona evrov.

Še nekaj časa pa bo morala počakati navezava iste ceste, R 376, na zahodno avtocesto v priključku Brdo. Zanjo je za zdaj izdelan idejni projekt, po ocenah MOL pa bi graditi lahko začeli leta 2015 in končali leto kasneje. Gradnja bo stala 4,7 milijona evrov.

Kdaj nov priključek na Barju?

V občinskem prostorskem načrtu je predviden še en nov priključek, in sicer na območju počivališča Barje. Po dokončanju regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) naj bi tja vozili smeti kar iz štiridesetih občin po vsej državi (doslej jih je pogodbo o sodelovanju podpisalo 29), kar bo še bolj obremenilo dovozne ceste. Kot pojasnjuje Nina Sankovič s Snage, je bila dovozna cesta do odlagališča v dolžini 600 metrov (od križišča pri novem kompleksu Snage pa skoraj do mostu čez Curnovec) popolnoma obnovljena pred dvema letoma. »Preostanek ceste bo razširjen in obnovljen v sklopu gradnje Rcera, predvidoma v letih 2013 in 2014,« pravi Sankovičeva in dodaja, da nov priključek na avtocesto ni del investicije v Rcero in da Snaga glede tega ne izvaja nobenih aktivnosti.

Investitor ni znan

Kdo bo torej investitor načrtovanega priključka? Z mestnega oddelka za urejanje prostora so sporočili, da je idejno zasnovo za vključitev projekta v prostorski načrt pripravila MOL, s tem pa se je strinjal tudi Dars. »Investitor celotnega posega ni znan, tako tudi roki za gradnjo niso določeni. Ko bo projekt aktualen, se bomo dogovorili o načinu sodelovanja med MOL, ministrstvom za infrastrukturo in prostor in Darsom. Vsekakor bo MOL pri njem dejavno sodelovala,« pravijo na občini.

Dodajajo, da so se o projektu dogovorili že v času župana Rupla, ko je bila podpisana tudi pogodba z Darsom, vendar ni bila realizirana. Po pogodbi bi morala občina zagotoviti zemljišča in pripraviti dokumentacijo, Dars pa izvesti priključek, pravijo na MOL. In Dars? Marjan Koler iz službe za komuniciranje je sporočil, da »v zvezi z novim priključkom na avtocesto na južni ljubljanski obvoznici na območju počivališča Barje v družbi Dars ne predvidevamo nobenih aktivnosti«.