Tiskane izdaje
Ljubljana – V Slovenskem društvu hospic so se odzvali na zapis v gradivu za ponedeljkovo sejo mestnega sveta, v katerem med drugim piše, da Lekarna Ljubljana z novoustanovljenim zavodom Ljubhospic prevzema aktivnosti gibanja hospic.
Poudarjajo, da takšni zapisi zavajajo javnost. Kot pravi predsednica Slovenskega društva hospic (SDH) Renata J. Roban, se kljub predaji hiše hospica ljubljanski občini še vedno nadaljuje obravnava žalujočih, ki so jim v hiši hospica umrli svojci, prav tako številne obravnave umirajočih na domu in vsi drugi programi. SDH, ki je humanitarno društvo in letos praznuje 20. obletnico neutrudnega delovanja v slovenskem prostoru, je namreč namenjeno obravnavi umirajočih, njihovih svojcev, žalujočih odraslih in otrok, zagovorništvu pacientovih pravic, strokovnemu usposabljanju in spreminjanju odnosa do smrti v splošni in strokovni javnosti.
Širše delovanje društva
Robanovi se zdi ključno, da ljudje prepoznajo širše delovanje društva in da ločijo program hiše hospica od drugih programov. »Naš program hiše hospica je bil namenjen vsem ljudem, ne glede na kraj bivanja. Novoustanovljeni zavod pa bo po besedah Marjana Sedeja namenjen predvsem prebivalcem ljubljanske občine.« Kot pravi Robanova, je društvo zagovornik pravic vseh ljudi do dostopnosti in enakosti socialno-varstvenih storitev. Delujejo na nacionalni ravni v 11 območnih odborih, od Murske Sobote do Kopra. Društvo si bo po svojih močeh še naprej prizadevalo slediti smernicam za zagotavljanje pravic in možnosti za institucionalno oskrbo hospica za vse ljudi. Čakajo pa na razpis za podelitev koncesije, s katerim bodo dobili odgovor na mnoga vprašanja. Še vedno je namreč aktualno odprtje hiše hospica v Mozirju.
Na ponedeljkovi seji bodo mestni svetniki sprejemali sklep o soglasju, da Lekarna Ljubljana odkupi hišo hospica za delovanje novega zavoda Ljubhospic, pri tem, da je meščanka pred več leti zapustila posest s hišo ljubljanski občini prav za izvajanje celostne oskrbe hospica za umirajoče in njihove svojce. Robanova pravi, da imajo o tem v društvu svoje mnenje, ki sega onkraj programa institucionalnega varstva SDH, ki ga je društvo kot prvo v Sloveniji pet let izvajalo ravno v hiši hospica; to je občina z njihovim sodelovanjem zgradila prav za ta namen.
Kot pravi Robanova, so povezave občine in Lekarne Ljubljana, ustanoviteljice Ljubhospica, razvidne iz zapisnikov sej sveta javnega zavoda in sej mestnega sveta, na katerih je bila z lahkoto odobrena nova dejavnost za Ljubhospic. »Bega nas le, da lahko nekdo kar čez noč in z dovoljenji občine začne s tako zahtevno in specialno dejavnostjo. Če bo Ljubhospic z odkupom stavbe v njej uresničeval pravo dejavnost celostne oskrbe umirajočih, jim želimo vse dobro.«
Za uporabnike ostajajo brezplačni
Društvo, pod okriljem katerega je hiša hospica delovala pet let, upravljavec pa je bil mestni stanovanjski sklad, je občini plačevalo najemnino, ki je znašala 2803 evrov na mesec, vendar je odštelo manj, 2544 evrov, ker so skladno z najemno pogodbo tako poračunavali vplačani vložek, s katerim je društvo sofinanciralo gradnjo hiše. Kot je povedala Robanova, bodo dobili povrnjeno razliko za gradnjo, za opremo pa se še dogovarjajo. Poleg tega poudarja, da je Slovensko društvo hospic še naprej na voljo vsem, ki ga potrebujejo, pri čemer so storitve za uporabnike brezplačne.
Sicer pa Robanova meni, da tako zahtevnih programov ne morejo izvajati le prostovoljci, ampak tudi strokovno osebje, ki ga financira javno zdravstvo, sociala, pa tudi drugi državni, lokalni in dobrodelni viri. »Posebej usposobljeni prostovoljci imajo veliko in pomembno vlogo v celostni obravnavi bolnikov in svojcev, niso pa nosilci dejavnosti, kot je večkrat napačno razumljeno.«
