Tiskane izdaje
Ljubljana – Bruto plača direktorja Energetike Ljubljana Sama Lozeja je bila lani bistveno višja od plače predsednika vlade Mira Cerarja in župana Zorana Jankovića. Zakonodajo bi bilo treba prevetriti, menijo na računskem sodišču.
Zahteve po višjih plačah se v zadnjem času množijo, vzrok za to pa je tudi boljša gospodarska kondicija države. Potem ko je vlada prejšnji teden z uredbo omogočila zvišanje plač direktorjev v javnem sektorju, se bodo zdaj očitno vrstile zahteve po višjih prejemkih v celotnem javnem sektorju. Ker ljubljanska javna podjetja opravljajo dejavnost javnih gospodarskih služb in imajo na trgu monopol, hkrati pa so v večinski lasti Mestne občine Ljubljana, smo preverili, kako visoke plače so si izplačali njihovi direktorji.
Ob zahtevi po zvišanju plač v javnem sektorju sredi prejšnjega meseca (vlada je sicer odločanje o tem kar dvakrat preložila) je primerjava bruto mesečne plače direktorjev javnih zavodov, kot so, denimo, ljubljanski klinični center, Cankarjev dom in RTV Slovenija, pokazala, da so te bistveno nižje od plače premiera Mira Cerarja. Podatki iz letnih poročil ljubljanskih javnih podjetij za lani pa razkrivajo, da so menedžerji v teh podjetjih prejeli izjemno visoke plače. Te so krepko presegale lansko bruto plačo predsednika vlade Mira Cerarja pa tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Povzemamo bruto izplačila plač poslovodstev v lanskem letu, saj bodo podatki o letošnjem poslovanju javnih podjetij objavljeni šele sredi prihodnjega leta.
Izstopata Grozdetova
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Iz letnih poročil javnih podjetij je razvidno, da so prejemki vodstvom družb izplačani v skladu z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, zneski pa vključujejo tudi variabilni del plače in dodatke, kot so bonitete, regres, povračila stroškov za prehrano, sejnine in dodatno pokojninsko zavarovanje.
Ker sta bili javni podjetji Žale ter Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) do leta 2007 v lasti Javnega holdinga Ljubljana, zdaj pa sta v stoodstotni lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), smo pogledali tudi, kako visoke plače sta lani prejemala Robert Martinčič, direktor Žal, in Mateja Duhovnik, direktorica LPT. V primerjavi s plačami direktorjev odvisnih družb ljubljanskega javnega holdinga sta prejela bistveno nižjo plačo. Tako je Martinčič prejel 6514 evrov bruto, Duhovnikova pa 5284 evrov bruto.
Računsko sodišče opozarja
Zakaj so plače direktorjev javnih podjetij v Ljubljani bistveno višje od plač predsednika vlade in ljubljanskega župana? Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, pojasnjuje ozadje: »Vzrok za različne prejemke je v različnih pravnih podlagah, na podlagi katerih so bili prejemki izplačani.« Prejemke direktorjev družb, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti, namreč urejata tako zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) kot tudi uredba o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev. Pravna podlaga za določitev plače predsednika vlade in župana MOL pa je, kot pravi Vesel, v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Po tem zakonu je plača predsednika vlade določena s 65. plačnim razredom, plača župana MOL pa z 59. plačnim razredom.
Bi torej veljalo prevetriti zakonodajo, po kateri si lahko direktorji javnih podjetij izplačujejo tako visoke prejemke? »Zakon o lokalni samoupravi je do leta 2007 v 100.b členu določal, da plača direktorja javnega podjetja ne sme presegati plače župana. S spremembo zakona o lokalni samoupravi pa je bil omenjeni člen izločen in plače direktorjev javnih podjetij tako niso več omejene s plačo župana. Menim, da takšna zakonodajna rešitev potrebuje ponoven premislek in da nujno ne odraža zahtevnosti delovnih obremenitev posameznih funkcionarjev,« še dodaja Vesel.
