Do kolesarjev prijazna mesta

Da bo Ljubljana do kolesarjev prijazna, bo treba še veliko dela. Medtem bomo počakali na spremembo miselnosti politike.

Objavljeno
25. maj 2013 13.36
SLOVENIJA,LJUBLJANA,23.3.2011,KOLESARJI V MESTU.FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – »Utopija je, da bi kolesarske steze vodile povsod, pomembno pa je, da so z njimi povezana vsaj glavna središča upravnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih javnih centrov,« je na seminarju Kako do kolesarjem prijaznih mest dejal Andrej Klemenc.

Seminar so pripravili v okviru evropskih projektov CHAMP in Mobile 2020, v okviru katerih preučujejo in nadgrajujejo kolesarske politike in ukrepe na področju kolesarjenja v mestih ter širijo znanja o dobrih praksah projektiranja kolesarskih površin.

Andrej Klemenc iz Regionalnega centra za okolje je v uvodu poudaril, da je kolo v mestu najhitrejše in najprimernejše prevozno sredstvo, a po drugi strani se prometni sistem na ravni mest še vedno načrtuje tako, da se prilagaja predvsem avtomobilom. »Ker sistem ni prilagojen, moramo deliti prekrške, da je vožnja s kolesom učinkovita,« je dejal Klemenc in opozoril na številne črne točke po Ljubljani, ki kolesarjem onemogočajo hitro vožnjo skladno s prometnimi predpisi. Infrastruktura za kolesarje je na nekaterih mestih takšna, kakor če bi se z avtom iz Ljubljane do Vrhnike peljali po avtocesti, pri Vrhniki šli na lokalno cesto, pri Logatcu spet na avtocesto, pri Postojni pa bi nas usmerili na neki kolovoz za traktorje, je bil slikovit Klemenc.

Na seminarju, na katerem so sodelovali predstavniki različnih občin, so govorili tudi o različnih rešitvah kolesarske infrastrukture. Polona Andrejčič Mušič iz Direkcije RS za ceste je pri tem opozorila, da »moramo biti pri načrtovanju kolesarskih stez realni« – ne le glede na sedanje finančne, ampak tudi prostorske zmožnosti.

Ureditve kolesarske infrastrukture znotraj mest je v pristojnosti občin, pri čemer je Klemenc priznal, da se v Ljubljani spremembe dogajajo iz središča mesta navzven. »Še nekaj časa bo trajalo, da bo Ljubljana postala prijazna do kolesarjev. To pomeni, da do kolesarjev ne bo prijazno le središče mesta, temveč da bodo tudi dedki in babice z vnučki z obrobja mesta lahko varno prikolesarili v središče.« Kot eno pomembnejših izboljšav za kolesarje v bližnji prihodnosti so na seminarju nekajkrat poudarili zaprtje Slovenske ceste za avtomobilski promet, ki se napoveduje za jesen.

Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta pa je poudaril, da pomembnega premika na politični ravni pri organizaciji prometa pri nas, v nasprotju s tujino, še vedno ni. »Pešcone, javna kolesa za izposojo predstavljajo korak naprej, a premika še ni.« Plevnik pri tem poudarja, da gre pri prometnih vprašanjih za vprašanja, kako s prometom vplivamo na raven življenja v mestih.

Kolesarski festival, ki naj bi potekal danes in jutri in katerega namen je nadaljnja promocija kolesarjenja, so včeraj zaradi slabe vremenske napovedi odpovedali.