Do sožitja med pešci in kolesarji najprej z mehkimi prijemi

Bodo konflikte med pešci in kolesarji na MOL reševali tudi z omejitvijo kolesarjenja na določenih ulicah?

Objavljeno
11. junij 2013 17.00
LJUBLJANA SLOVENIJA 16.9.2011 TEDEN MOBILNOSTI FOTO JOZE SUHADOLNIK
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Občina si bo v okviru evropskega projekta Champ do konca leta prizadevala izboljšati sobivanje kolesarjev in pešcev v območjih za pešce. Cilj je zmanjšati število pritožb za približno tretjino, eden od predlaganih ukrepov pa je tudi omejitev kolesarjenja.

Kot pravijo na občini, si prizadevajo zmanjšati napetosti med kolesarji in pešci v območjih, namenjenih slednjim. Znano je, da se je s širjenjem peš con v središču mesta povečalo število konfliktov med pešci in poganjalci pedalov in da mnogo kolesarjev ne upošteva pravil, ki veljajo v teh območjih, po drugi strani pa tudi pešci pogosto ne upoštevajo, da gre za skupni prometni prostor.

Na občini pričakujejo, da bodo z aktivnostmi, ki jih bodo izvedli do konca leta (zanje nameravajo nameniti 20 tisoč evrov), dosegli »občutno izboljšanje odnosov med pešci in kolesarji, kar edino lahko zagotovi varno in nekonfliktno rast kolesarskega prometa vzdolž rečnih bregov, kjer po najkrajši razdalji med JZ in SV delom mesta teče pomemben kolesarski prometni tok«. Cilj je zmanjšati število pritožb za 30 odstotkov glede na leto 2011 in zagotoviti, da bo vsaj 70 odstotkov občanov podpiralo tak prometni režim.

Župan za prepoved

Projekt sicer omenja več ukrepov. Kot primer tako imenovanega mehkega ukrepa navaja akcijo, usmerjeno predvsem v kolesarje. Če bi anketa pokazala, da so za napetosti odgovorni zlasti ti in da javnost ni naklonjena mešanju obeh načinov mobilnosti, pa so možni tudi strožji ukrepi: popolna prepoved kolesarjenja na nekaterih ožjih delih, zgolj časovna omejitev na posameznih območjih in ločitev kolesarjev, tako da bi zarisali kolesarske steze. V predstavitvi projekta so še zapisali, da je župan že predlagal prepoved kolesarjenja na nekaterih ozkih ulicah v središču.

Katere ukrepe bo uporabila občina, za zdaj ni znano, saj jih še proučujejo na podlagi ankete, ki so jo v sodelovanju z urbanističnim inštitutom opravili aprila, konec maja pa so njene rezultate predstavili tudi strokovni javnosti. Izvedli so jo v Čopovi in Trubarjevi ulici ter na Bregu in Adamič-Lundrovem nabrežju.

Najbolj sporna mesta

In kaj je pokazala anketa? Najbolj sporna je Čopova ulica, kjer je gostota pešcev in kolesarjev predvsem popoldne tako velika, da glede na nizozemsko metodo, preizkušeno v evropskem projektu Presto, njihovo sobivanje ni več mogoče. Število pešcev na meter širine namreč v eni uri krepko preseže dvesto. Normalno sobivanje je mogoče, če jih ni več kot sto, če jih je med sto in dvesto, pa metoda priporoča vizualno ali celo nivojsko ločitev pešcev in kolesarjev.

Prav tako je problematično Adamič-Lundrovo nabrežje, zlasti ob sobotah dopoldne, ko so našteli celo več kot tristo pešcev na uro, pa tudi med tednom zjutraj in popoldne, ko jih je bilo nad sto na meter širine na uro. V Trubarjevi ulici in na Bregu število pešcev nikoli ni preseglo kritične meje.

To se ujema s točkami, ki so jih anketirani označili za konfliktne. Taka je Čopova ulica, meni več kot polovica vprašanih. Sledi Tromostovje, ki ga je za konfliktnega označilo od 25 do 50 odstotkov anketiranih, med 10 in 25 odstotkov pa jih je naštelo tudi Kongresni trg, Wolfovo ulico, Hribarjevo, Cankarjevo, Adamič-Lundrovo in Petkovškovo nabrežje ter Trubarjevo ulico. Manj problematična so druga območja za pešce (Breg, Gallusovo nabrežje, Mestni, Stari in Ciril-Metodov trg ter Nazorjeva in Knafljev prehod).

Po anketi sicer večina kolesarjev in pešcev podpira mehke ukrepe. Največ podpore, več kot 80 odstotkov pri obeh skupinah, je med predlaganimi ukrepi dobila vizualna ločitev z oznakami na cesti, približno 40 odstotkov pa jih podpira tudi strožji nadzor nad vedenjem v območjih za pešce. Predlogi za prepoved kolesarjenja (v celoti, v določenih ulicah ali ob določenih urah) so večinoma poželi več nasprotovanja kot podpore, in to pri obeh skupinah.

Omejitev na Hribarjevem nabrežju?

Akcija občine bo temeljila na mehkih metodah, saj bo glavni ukrep ozaveščanje z različnimi prijemi, kot so tiskovine, izobraževanje, ogledi na terenu in predstavitveni dogodki. So pa med predlaganimi ukrepi (kateri bodo izbrani in izvedeni, naj bi bilo znano v prihodnjih tednih) poleg promocijskih akcij tudi nekateri drugi. Kot so sporočili z MOL, so tako udeleženci delavnice konec maja za Čopovo ulico predlagali postavitev opozorilnih znakov in izvedbo talnih oznak, za Adamič-Lundrovo nabrežje postavitev novih stojal za kolesa, za Hribarjevo nabrežje pa omejitev kolesarskega prometa in preusmeritev z usmerjevalnimi tablami ter časovno omejitev kolesarjenja (med 6. uro zjutraj in polnočjo).

Na občini menijo, da so se izobraževalne in promocijske akcije že izkazale kot uspešne, in navajajo lansko razdeljevanje letakov, s katerimi so nagovarjali predvsem kolesarje. Obenem dodajajo, da morajo biti oboji, pešci in kolesarji, »bolj pozorni eni na druge. Za pešce se svetuje, naj, čeprav imajo prednost, ne menjajo smeri naglo in naj se ne vedejo nepredvidljivo, za kolesarje pa še posebej velja, da morajo prilagoditi hitrost in biti obzirni«.

Problematični tudi pešci

Anketa je še pokazala, da udeleženci v prometu slabo poznajo pravila za kolesarje v območju za pešce. Da lahko kolesarijo, a le s hitrostjo pešcev, je namreč vedela zgolj tretjina kolesarjev (in četrtina pešcev). In čeprav so sodeč po anketi pešci bolj strpni do kolesarjev, ne gre zanemariti neprimernega vedenja prvih, ki pogosto ne upoštevajo območij, namenjenih kolesarjem, ter se po njih prosto sprehajajo. Na naše vprašanje, kje se najpogosteje dogajajo napetosti med pešci in kolesarji, so na MOL odgovorili, da to niso območja za pešce, temveč območja, kjer je deljeni prostor označen – pločniki, na katerih so zarisane kolesarske steze. »Ugotavljamo, da tam tudi pešci ne spoštujejo oznak in hodijo po kolesarskih stezah, zato lahko pride do neprijetnega stika med njimi in kolesarji,« so zapisali.