Dobički JHL se prelivajo, Energetika pomaga LPP

Ljubljana – Boljše poslovanje javnih podjetij se prek Javnega holdinga Ljubljana (JHL) v zadnjih dveh letih pozna tudi v proračunih občin ustanoviteljic. Prej dobičkov niso prenašali skoraj deset let, saj je tudi holding marsikdaj posloval z izgubo.

Poročali smo, da so na zadnji skupščini JHL družbeniki sprejeli sklep, da se preneseni čisti dobiček preteklih let družbe Energetika Ljubljana v vrednosti 2,2 milijona evrov razporedi za prenos na JHL. Hkrati so odločili, da se preneseni čisti dobiček preteklih let v višini 897.637 evrov in del predvidenega letošnjega bilančnega dobička v znesku 1.302.363 evrov (skupno natančno 2,2 milijona) v družbi JHL razporedi za prenos na družbenike (občine lastnice) sorazmerno s poslovnimi deleži po družbeni pogodbi. V holding je lastniško vključenih sedem občin: največji delež ima Ljubljana, poleg nje pa so lastnice še Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul.

Za stabilnejše poslovanje in pomoč LPP

Zanimalo nas je, kdaj so občine podobno nazadnje prenesle dobiček JHL. Iz družbe so sporočili, da se je to zgodilo lani, ko je skupščina septembra odločila, da na družbenike razporedi 2.350.983 evrov prenesenega čistega dobička JHL preteklih let. Pri tem je zanimivo, da so ta sklep lani v holdingu oziroma ljubljanski občini, kjer javnost obveščajo o sklepih skupščin JHL, zamolčali. Kot pravijo v holdingu, je bil pred tem zadnji prenos dobička potrjen leta 2005, ko so na občine (takrat sta bila v lastniški strukturi še Ig in Velike Lašče) prenesli bilančni dobiček iz leta 2004.

Letošnjo prerazporeditev sredstev so utemeljili »z namenom stabilnejšega poslovanja celotnega sistema in realizacije že sprejetega sklepa skupščine javnega holdinga, s katerim so se občine družbenice zavezale, da javnemu podjetju Ljubljanski potniški promet zagotovijo plačilo dodatnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe linijskega prevoza potnikov«. Poenostavljeno bi torej lahko rekli, da je JHL pobral del dobička Energetike Ljubljana, tega pa so kot lastnice podjetja vzele občine, da bi zagotovile dodatno subvencioniranje javnega prometa.

Upravičeni ali neupravičeni prenosi?

Za mnenje o takšnem prelivanju dobičkov iz enega javnega podjetja v drugo (prek holdinga in občin lastnic) oziroma iz ene dejavnosti v drugo (iz energetike v javni prevozi) smo vprašali računsko sodišče. Odgovarjajo, da je to kompleksno vprašanje, na katero ne morejo odgovoriti, ne da bi opravili revizijo pravilnosti izračunavanja dobička navedenih gospodarskih družb in odločanja o razporejanju tega dobička.

Načeloma pa opozarjajo, da je pri izvajanju storitev splošnega gospodarskega pomena (kamor sodijo tudi gospodarske javne službe) treba upoštevati sklep evropske komisije, ki se nanaša na državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve podjetjem, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena. V njem je zapisano, da je treba v primeru dobička, ki presega razumnega, izvesti poračun plačnikom storitev. »Zato dobička v tem delu lastnik praviloma ne bi smel razporejati, saj ga izvajalec gospodarske javne službe potrebuje za vračilo preveč zaračunanih storitev uporabnikom.«

Po drugi strani, nadaljuje računsko sodišče, pa v primeru razumnega dobička, ustvarjenega z izvajanjem javnih služb in posebnih storitev, ter dobička, ustvarjenega z izvajanjem tržnih dejavnosti, lastnik z njim samostojno razpolaga. In dodajajo, da je namen holdinga ravno v uporabi upravičenih dobičkov posameznih podjetij v financiranju poslovanja drugih podjetij. »Pri takem financiranju pa lahko prihaja do tveganj (ne)posredne dodelitve državne pomoči, zato morajo biti tudi te transakcije izvedene skladno s pravili državnih pomoči,« sklenejo.

Dobički Energetike za občine, ne pa za nižje cene

Energetika je bila zadnja leta daleč najbolj donosno podjetje v okviru JHL. Lani je sicer kot edino od javnih podjetij poslovala z izgubo (slabega pol milijona evrov), prej pa je ustvarjala milijonske dobičke. Dobro poslujejo tudi letos, v prvih devetih mesecih so imeli 4,5 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. To je povzročilo dvome o upravičenosti spomladanskega povišanja cen toplote in pozive k znižanju cen.

Da to ni mogoče, v Energetiki utemeljujejo tudi z navedbami o stabilnosti poslovanja in investicijskih načrtih za prihodnje leto. »Obnova energetskih virov ter stalne obnove in izboljšave so nujne za poslovanje Energetike po letu 2015, saj je treba zagotoviti razpoložljivost virov, optimizirati proizvodnjo in, kar je najbolj zahtevno, zagotoviti skladnost emisij v zrak z zahtevami direktive IED in izpolniti zaveze prehodnega nacionalnega načrta,« je direktor Samo Lozej odgovoril na vprašanje svetnice Nataše Sukič. Lozej utemeljuje, da so za izvedbo vseh teh aktivnosti potrebne investicije, pri čemer znesek letne amortizacije ne zadostuje in je zato treba zagotoviti sredstva tudi iz dobička, saj pri posojilih za izvedbo večjih projektov banke vedno zahtevajo lastno udeležbo. Pri tem navaja investicijo v novo plinsko parno enoto, ki je brez stroškov financiranja ocenjena na okoli 117,5 milijona evrov.

Kljub velikim investicijskim načrtom pa je del dobička vendarle šel občinam, da ga bodo porabile za subvencioniranje javnega prometa. Naj dodamo, da je imela Energetika konec leta 2014 še 9,5 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička in ji tako ob zadnjem prenosu dobrih sedem milijonov še ostane.