Doslej ni bilo še niti enega zbora občanov

Ljubljana v številkah: Sodelovanje občanov je dobro urejeno, problem je v apatičnosti, meni Boštjan Brezovnik.
Objavljeno
16. september 2014 17.13
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Ljubljana – Na občini zatrjujejo, da »zaradi odprtosti do predlogov, mnenj in idej vključujejo javnost v različnih fazah, od sprejemanja odziva na določene informacije, prek posvetovanja, do soodločanja«. Kaj od tega drži?

Skoraj 10.000 pobud so občani poslali na občino od leta 2008, ko je začel delovati spletni servis Pobude meščanov. Doslej so, kot je razvidno s spletne strani, občinski uradniki odgovorili na skoraj vse; zgolj 49 jih je še brez odgovora. »Vsako pobudo preučimo in nanjo odgovorimo, številne tudi uresničimo,« zatrjujejo na občini in dodajajo, da je sicer težko oceniti, koliko so pobude upoštevane, si pa prizadevajo »uresničiti vse, ki prispevajo h kakovosti življenja v mestu in so koristne za meščane ter skladne s sprejeto strategijo MOL«.

Da je to, kar se ponuja na občinski spletni strani, še vedno precej omejeno, je pred časom v pogovoru za Delo ocenil politolog Simon Delakorda. »Na virtualnem zemljevidu lahko občan označi lokacijo, kjer opazi težavo oziroma želi podati pobudo, izpolni obrazec in potem dobi povratno informacijo, kaj bodo na občini naredili v zvezi s tem. To, kar bi bilo treba še narediti, je odpreti razpravo o prihodnosti občine v širšem smislu,« je opozoril vodja inštituta za elektronsko participacijo.

Hkrati je to, ali bodo na občinski upravi odgovorili na pobudo ali ne in jo na koncu tudi upoštevali, odvisno predvsem od nje same. »Pri tem se postavlja logično vprašanje: zakaj občan ne more sodelovati oziroma soodločati pri, denimo, oblikovanju občinskega proračuna, lahko pa vpliva na to, kje bo stala kakšna klop v parku ali kje bodo parkirišča? Zgolj glasovanje za politično stranko na lokalnih volitvah ni dovolj za vplivanje na strateške razvojne prednostne cilje lokalnih skupnosti,« je prepričan Delakorda.

Zavrnjeni pobudi za ljudsko iniciativo

Mestni statut predvideva neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini, a je bila doslej v Ljubljani – podobno je v večini ostalih občin – redkokatera uporabljena. Na občini pravijo, da evidenc o tem ne vodijo, po njihovih podatkih pa doslej še ni bil sklican niti en zbor občanov. Vsaj v zadnjem desetletju je bilo nekaj poskusov za razpis referenduma, a jih – razen enega – na koncu ni bilo. Leta 2005 je mestni svet obravnaval dve pobudi za ljudsko iniciativo in ju zavrnil.

Civilna družba po Sloveniji je zlasti po protestih opozarjala na probleme pri vključevanju občanov v soodločanje na ravni občin. V mariborski Iniciativi mestni zbor so opozorili, da občani za uzakonjene oblike neposrednega sodelovanja sploh ne vedo, po drugi strani pa odločitve, ki bi se tam sprejele, velikokrat niso zavezujoče ali pa je problem doseči s statutom določen kvorum.

Da je sodelovanje občanov pri nas dobro urejeno, meni pravnik Boštjan Brezovnik, ki vodi mariborski inštitut za lokalno samoupravo: »Občani imajo možnost sodelovati na zborih občanov ali referendumih, lahko podajo ljudsko iniciativo. Tudi kvote so nizko nastavljene, kar pomeni, da naša zakonodaja omogoča sodelovanje in ustrezno participiranje občanov, a je problem v apatičnosti občanov, kar se kaže tudi v nizki udeležbi na lokalnih volitvah.«