Drugi poskus zapiranja pošt v Podutiku in Šmartnem

Pošta Slovenije upad prometa rešuje z zapiranjem enot

Objavljeno
09. marec 2018 18.14
Pošta Šmartno, cesta v gameljne 6. Ljubljana, 9. marec 2018 [Pošta Šmartno,pošte,stavbe,Ljubljana]
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Pošta Slovenije, ki zaradi »optimizacije poštnega omrežja« že nekaj let zapira enote v manjših krajih, namerava ta proces nadaljevati tudi v Ljubljani. Tako je konec januarja obvestila župana Zorana Jankovića, da načrtuje zaprtje enot v Podutiku in Šmartnem pod Šmarno goro.

V dopisu županu pojasnjujejo, da zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije oziroma izmenjevanja sporočil po elektronski pošti nenehno upada obseg klasičnih poštnih storitev (pisma, plačila položnic ...), s tem pa tudi promet in število uporabnikov njihovih storitev.

Z analizo delovanja tridesetih pošt s 132 okenci v Ljubljani (ena od njih je pogodbena) so ugotovili, da so izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje enot v Podutiku, na naslovu Krivec 5, in v Šmartnem pod Šmarno goro, na Cesti v Gameljne 6. Obe imata deljen delovni čas in sta že zdaj odprti le po nekaj ur dopoldne in popoldne. Na Pošti so prepričani, da lokalnemu prebivalstvu z zaprtjem ne bi povzročili veliko škode, saj da bi tisti, ki še vedno prisegajo na klasične poštne storitve, imeli do najbližje enote le nekaj dodatne hoje ali vožnje. Podutiški je najbližja pošta na Vodnikovi cesti 235 (od nje je oddaljena 1420 metrov), tisti v Šmartnem pa pošta na Tacenski cesti 133 (1614 metrov stran). Razmeroma blizu sta še pošti v Kosezah, na Ulici bratov Učakar 52, ter v Črnučah, na Dunajski 361.

Pošta Slovenije se opira na določilo, da izvajalec univerzalne poštne storitve izpolni zahtevo po kakovostni storitvi, če na ozemlju Slovenije zagotovi eno pošto ali pogodbeno pošto, ki za 95 odstotkov prebivalcev od njih ni oddaljena več kot 4,5 kilometra zračne razdalje. Ker je pri omenjenih dveh enotah ta razdalja približno trikrat manjša, njuna nadaljnja ohranitev za Pošto tudi zato ni nujna.

Posledice zapiranja poslovalnic skuša Pošta omiliti z uvajanjem sodobnejših tehnologij in storitev. Tako kot alternativo ponuja mrežo 24 samopostrežnih paketomatov, dosegljivih dan in noč (od tega jih je šest v Ljubljani), mrežo 114 sprejemno-izročilnih mest na Petrolovih bencinskih črpalkah, v Ljubljani pa tudi stalno dosegljivo samopostrežno cono na glavni pošti na Slovenski cesti in samopostrežno poštno točko v Betetovi ulici.

Buren odziv

Čeprav je Pošta Slovenije o nameravanih spremembah v poslovanju s strankami, kot je zaprtje pošte, dolžna obvestiti lokalno skupnost, pa hkrati navaja, da mnenje občine ni zavezujoče. Župan je dopis vseeno takoj poslal obema četrtnima skupnostma, Dravlje in Šmarna gora, da bi dobil odziv s terena. In ti sta na februarskih sejah soglasno sklenili, da nasprotujeta zapiranju.

Mestna svetnica Irena Kuntarič (SD) nam je povedala, da je draveljska četrtna skupnost 28. februarja že zavrnila predlog za zaprtje pošte na Krivcu 5, a da med krajani naselij Podutik, Glince, Dolnice, Kamna Gorica in Toško Čelo vseeno zbirajo podpise proti zaprtju. Pri tem opozarjajo, da predlagatelji zaprtja pozabljajo, da je pošta v Dravljah ločena z avtocesto, da so avtobusne povezave med Podutikom in Dravljami, na katere so vezani starejši občani, slabe (nujno je prestopanje), da starejši ne uporabljajo e-poštnih storitev ter da se bodo naselja Podutik, Glince in Dolnice širila (predvideva se več kot tisoč novih krajanov).

Kuntaričeva je še opozorila, da podpise zbirajo v organizaciji podutiškega društva upokojencev prek njihovih zaupnikov, župnijskega urada in lokalov, saj je lokalna infrastruktura pomanjkljiva (nimajo ne doma krajanov, ne šole, ne vrtca). Zato si seveda želijo novo infrastrukturo, ne pa da jo izgubljajo – pa čeprav le pošto.

Odločilno mnenje agencije

Predsednik četrtne skupnosti Šmarna gora Primož Burgar pravi, da je to že drugi poskus zapiranja obeh enot. Prepričan je, da Pošti namere tudi tokrat ne bo uspelo izpeljati. Ne le zato, ker ji nasprotujejo obe četrtni skupnosti in župan, temveč predvsem, ker mora pred tem pridobiti soglasje državne agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Tega pa po njegovem ne bo dobila kar tako.

Na Pošti Slovenije se zanašajo na to, da bodo agencijo prepričali statistični podatki. Med letoma 2006 in 2016 je za 35 odstotkov upadel promet pisemskih pošiljk, pri univerzalnih poštnih storitvah se je količina prepolovila, pri plačilnih storitvah pa je upad 58-odstoten.

Neizogibno zapiranje enot

Poštno omrežje optimizirajo z uvajanjem pogodbenih pošt, v manjšem delu pa tudi z zmanjševanjem števila poslovalnic. Od leta 2012, ko so bile preoblikovane prve tri, pa do konca marca bodo preoblikovali 149 enot, jih 41 zaprli, imeli bodo tudi 25 premičnih pošt. Pri tem se sklicujejo na primerjalne podatke z evropskimi državami. Da bi se tem državam približala, Pošta načrtuje, da bo v njeni mreži konec leta 2022 le še štiristo »kontaktnih točk«. Kar pa je občuten padec, saj poštno omrežje trenutno sestavlja 511 kontaktnih točk.