Tiskane izdaje
Ljubljana – Ta konec tedna bo najstarejše ljubljansko kopališče znova zaživelo. Po štirinajstih letih Kolezija jutri zvečer odpira svoja vrata. To je ena največjih naložb v športno infrastrukturo ljubljanske občine v zadnjem desetletju.
Slovesno odprtje bo jutri ob 19. uri, kopalce pa bo prenovljena Kolezija, ki je bila zaprta od leta 2001, začela sprejemati v soboto. S tem se končuje dolgoletni projekt (prve napovedi aktualne mestne oblasti o obnovi segajo že v leto 2008, arhitekturni natečaj je bil izveden leta 2009), ki so ga zaznamovali zamudni (tudi sodni) postopki z urejanjem zemljišč in pridobivanjem dovoljenj ter prelaganje začetka gradnje zaradi pomanjkanja denarja.
Kolezija je najstarejše ljubljansko kopališče in za marsikoga tisto z največ duše. Območje je nekoč zasedal mlin v lasti Petra Kolesie, po katerem je tudi dobilo ime. Sredi 19. stoletja so ob mlinu zgradili bazen za kopalce, ki so ga kasneje nadgradili, Ljubljančani pa so zahajali na kopanje ob breg Gradaščice do začetka novega tisočletja, ko je takratni najemnik na hitro zapustil kopališče, za objekt pa se je začelo obdobje propadanja. V javnem zavodu Šport Ljubljana, ki je že prevzel novo kopališče v upravljanje, verjamejo, da bo Kolezija, na kateri so se med drugimi kalili Igor in Nace Majcen, Jure Bučar, Emil Tahirovič, znova prinašala rekorde in plavalne prvake.
Bo tradicija obujena?
Kopališče je bilo desetletja »dom« Plavalnega kluba Ljubljana (PKL). Predsednik kluba Matjaž Jemec pozdravlja nov kompleks in pravi, da je bil že čas, da se je to končno uredilo. »To je pridobitev za Ljubljano v kopalnem smislu, urejena je lokacija, ki je kazila ta del Ljubljane, in navsezadnje tudi s športnega vidika nova vodna površina definitivno pride prav, saj je na Kodeljevem včasih že kar drenj.« O možnosti, da bi na novem kopališču znova vzpostavili klubski prostor, se z občino niso dogovorili. Jemec pravi, da bodo verjetno del treningov še naprej opravljali na Kodeljevem, del pa na Koleziji, kjer bodo kandidirali za vodne površine tako kot drugi plavalni klubi.
Pa bo novi Koleziji uspelo obuditi tradicijo starega kopališča, ki je bilo več kot le plavanje in predvsem prostor za druženje? Jemec je skeptičen: »Če ima klub domicil, svojo lokacijo, to veliko pomeni, tam se združujejo starši, ljubitelji plavanja. Na Koleziji so se družili glasbeniki, umetniki, tudi starši so se zelo navezali. Zdaj večina naših staršev za Kolezijo sploh ne ve več, vsaj ena generacija se je v času, ko je objekt propadal, zamenjala. Če bi jih vprašali, kje je PKL, bi verjetno prej rekli na Kodeljevem. To je bolj nostalgija.«
Gneča na Kodeljevem
Čeprav je Kolezija zamudila nekaj začetnih tednov kopalne sezone (izvajalci so končali dela do roka 30. junija, nato so čakali na uporabno dovoljenje), bo novi bazen, kot kažejo izkušnje iz tega tedna, dobrodošel za zmanjševanje gneče v vročih poletnih dneh. Iz Športa Ljubljana so sporočili, da so morali v ponedeljek omejiti vstop na kopališče Kodeljevo, saj so dosegli največjo možno kapaciteto, 2125 obiskovalcev. Po pojasnilih zavoda je objekt preobremenjen predvsem ob ponedeljkih, ko vstopnina stane le dva evra. Ker so kopališče zaprli, je bilo med obiskovalci veliko slabe volje, a v zavodu poudarjajo, da je varnost na prvem mestu.
Kolezija bo tako razbremenila druga kopališča, čeprav so njene kapacitete trikrat manjše (sprejela bo lahko do sedemsto obiskovalcev) kot na Kodeljevem. V poletnih mesecih bo odprta od 8. do 22. ure, poleg olimpijskega in otroškega bazena se bodo obiskovalci lahko kratkočasili še s košarko, odbojko na mivki, namiznim tenisom, v savnah (za uporabo bo treba doplačati tri evre) in seveda v lokalu. Najcenejše kopanje na ljubljanskih bazenih sicer ostaja na Iliriji, se pa ponudbe kopališč, katerih osnovne cene predstavljamo v tabeli, razlikujejo. Za bolj poceni kopanje se je treba odpraviti iz glavnega mesta (v Domžalah stane vstop na tamkajšnji bazen za odrasle ob koncu tedna 3,5 evra) ali na katero od divjih naravnih kopališč v okolici.
V Gradcu precej bolj skromni
Obnova Kolezije je po gradnji objektov v Stožicah največja mestna investicija v športno infrastrukturo. Celoten projekt je po podatkih proračuna MOL vreden 13 milijonov evrov, sama gradnja je stala 9,5 milijona. Ob tem glavno mesto ostaja brez pokritega olimpijskega bazena, ki ga občina sicer v precej megalomanski obliki načrtuje na Iliriji, pri čemer ni znano, kako bodo zagotovili denar (projekt je ocenjen na več kot 70 milijonov evrov).
Matjaž Jemec o smotrnosti tako visokega zneska ni hotel soditi, je pa dejal, da v tujini gradijo športne objekte bolj poceni in enostavno: »V tridesetih letih, kar sem v tem športu, sem videl veliko športnih objektov in moj splošni vtis je, da drugod gradijo športne objekte veliko bolj racionalno, ne toliko v smislu arhitektonskega čudeža. Pokriti bazen v Gradcu so na primer nadgradili iz 25-metrskega v 50-metrski, kar jih je stalo okoli 6 milijonov. Je pa res precej preprosta konstrukcija.«
