Evropski denar za ljubljansko kanalizacijo

Evropska komisija je odobrila 69 milijonov evrov za trenutno največji okoljski projekt pri nas.

Objavljeno
17. avgust 2017 19.11
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Z večletno zamudo bo Ljubljana vendarle začela dograjevati kanalizacijsko omrežje. Evropska komisija je namreč odobrila 69 milijonov evrov za veliki kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je trenutno največji tovrstni pri nas.

Projekt je skupaj z davkom ocenjen na 135 milijonov evrov, postopki za pridobitev kohezijskih sredstev pa so trajali več let. Poleg evropskih sredstev bo okoli 11 milijonov prispevala država, preostalo pa občine. Glavni izvajalec je javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), nosilki pa sta poleg MOL še občini Medvode in Vodice. Trajno bodo uredili odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda za 300.000 prebivalcev, kar za Slovenijo pomeni 22 odstotkov odpadnih voda, in nadgradili ljubljansko centralno čistilno napravo.

Izpolnjevanje evropskih zahtev

V projektu so predvideni gradnja kanalizacije v občinah Medvode in Vodice ter povezovalnega kanala C0 iz Ljubljane do teh občin, povečanje zmogljivosti in gradnje tretje faze čiščenja Centralne čistilne naprave Ljubljana ter dograditev kanalizacije na 39 območjih v aglomeracijah MOL, ki so večje od 2000 populacijskih enot, to je v Zgornjih Gameljnah, Tacnu, Sadinji vasi in Ljubljani. Tako bo tudi Ljubljana vendarle izpolnila zahteve iz evropske direktive, ki nalagajo vsaj 95-odstotno priključenost na javno kanalizacijsko omrežje na večjih območjih (aglomeracijah); v zadnjih letih se je ta delež ustavil pri 88 odstotkih prebivalcev; po končanem projektu pa bo stopnja priključenosti 98-odstotna.

Alenka Smerkolj, ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je povedala, da devet izmed enajstih okoljskih projektov, ki so jih iz prejšnje finančne perspektive prenesli v novo, že izvajajo, zadnja dva pa so združili v enega, ker je tako tudi zahtevala evropska komisija. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je med drugim dejala, da si za izvedbo podobnih projektov in investicij prizadevajo tudi druge občine v Sloveniji. Opozorila je na dogovor za razvoj regij, ki je za te občine pot, da bodo zgradili manjše čistilne naprave tudi v njih. Projekt je dokaz, da se moderniziramo in da zmoremo zasnovati in izpeljati tudi tako zahtevne projekte, če delamo skupaj, je povedal predsednik vlade Miro Cerar in izrazil željo, da bi bilo podobnih projektov po vsej Sloveniji še več.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Veseli tudi v Medvodah in Vodicah

Vrednost prvega dela projekta, nadgradnje sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 je 27.980 evrov brez davka, izvajalec, podjetje Javna razsvetljava, pa je bil izbran pred štirimi leti. Gradnja bo potekala do konca leta 2019. Na javno kanalizacijo bo na novo priključenih 3600 prebivalcev v občini Medvode in 1100 v občini Vodice. Župan Medvod Nejc Smole je povedal, da bodo poleg navezovalnega kanala na ljubljansko čistilno napravo CO pridobili 22 kilometrov kanalizacijskih vodov, odprli preko 80 cest, zgradili dve črpališči in opustili danes preobremenjeno čistilno napravo v Pirničah.

Župan občine Vodice Aco Franc Šuštar pa je dejal, da bodo pridobili 9 kilometrov nove kanalizacije na 13 kilometrov že obstoječe in uredili vse stranske kanale z ostalo infrastrukturo. V Ljubljani bodo zgradili 12,1 kilometra povezovalnega kanala C0, ki bo potekal po SZ delu, mimo obvoznice, do čistilne naprave Brod, ki se ukinja, tam pa bodo zgradili zadrževalni bazen s kapaciteto 800 kubičnih metrov in kanal C0 pripeljali do čistilne naprave.

Obnovljena in tehnološko napredna čistilna naprava

Vrednost druge faze projekta, dograditev in razširitev centralne čistilne naprave iz sedanjih 360.000 populacijskih enot na 555.000, je nekaj več kot 40 milijonov evrov brez davka. Izvajalec, podjetje Riko v skupnem nastopu z OTV Francija, je bil prav tako izbran pred štirimi leti, pa naj bi jo končal do leta 2020. Kot je med drugim poudaril direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar, bo obnovljena in tehnološko napredna čistilna naprava, saj bo odstranjevala tudi fosforjeve in dušikove spojine, lahko ustrezno količino odpadne vode čistila tudi naslednjih 25 let.

V prihodnjih dveh letih razkopana Ljubljana

Tretji del projekta vključuje dograditev kanalizacije v aglomeracijah v MOL in je vreden več kot 39 milijonov evrov. »V prihodnjih dveh letih bomo v prestolnici razkopali 261 cest, kar je več kot 20 odstotkov vseh,« je med drugim dejal ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot je dejal vodja ljubljanskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik, za gradnjo več kot 88 kilometrov kanalizacije še ni izbranih izvajalcev. Predvidenih je sedem razpisov, ki bodo tekli glede na projektiranje, pridobivanje zemljišč in služnosti, prvi bo objavljen jeseni. Poleg izgradnje kanalizacije bodo v vseh 250 ulicah, obnovili tudi 50 kilometrov vodovoda, zraven obnovili in na novo zgradili 30 kilometrov odvoda za meteorno vodo, obnovili ali na novo uredili 40 kilometrov plinovoda oziroma vročevoda.

Posebna spletna stran za obveščanje prebivalcev

Sredstva za vodovod, odvajanje meteorne vode in plinovod bo v višini od 25 do 30 milijonov evrov zagotovila MOL. Prebivalce bodo o delih obveščali prek posebne spletne strani, pripravili pa bodo tudi predstavitve po četrtnih skupnostih. Po izgradnji kanalizacije pa bodo morali prebivalci plačati komunalni prispevek, ki za povprečno družinsko hišo znaša od 3000 do 4000 evrov. Po koncu projekta bo pokritost s kanalizacijo v Zgornjih Gameljnah narasla s 65 odstotkov na 96 odstotkov, v Tacnu s 63 na 97 odstotkov, v Ljubljani na 98 odstotkov in v Sadinji vasi s 50 na 95 odstotkov.