Festival za vse tiste, ki jih pivo vsaj malo zanima

Ljubljanski praznik piva: Na delavnicah na Kodeljevem tudi o tem, kako pivo variti doma.

Objavljeno
19. maj 2015 17.53
uho/Festival piva
Mo. Z., Ljubljana
Mo. Z., Ljubljana
Ljubljana – Ljubljanski festival piva, ki ga letos znova organizirajo, želi približati kulturo pridelovanja in pitja piva. Kot pravijo, je namenjen vsem, ki jih pivo vsaj malo zanima. V petek in soboto bo na Gradu Kodeljevo med drugim mogoče pokusiti vsaj 150 vrst piva.

»Pivovar je kot kuhar, ki se igra s štirimi osnovnimi sestavinami: vodo, ječmenom, hmeljem in kvasom,« opiše Jernej Vidmar, organizator letošnjega, četrtega ljubljanskega festivala piva, ki je prvič raztegnjen na dva dni. Prvič bodo na njem tudi gosti iz tujine, in sicer iz Hrvaške, Švedske in Nemčije. Že prihodnje leto pa bo festival tudi uradno postal mednarodnega tipa.

V ta namen so se po besedah Vidmarja že povezali z organizatorji podobnih festivalov v Nemčiji. Ali tudi to pomeni, da v Sloveniji raste zanimanje za mikropivovarstvo? »Seveda. V teh letih, odkar organiziramo festival, smo veliko dosegli pri izobraževanju tako pivovarjev kot publike, zdaj pa se trudimo še za njihovo združevanje,« odgovarja Vidmar.

Okusi in inovacije

Mikropivovarne so male pivovarne, ki proizvedejo manj kot dva milijona litrov piva na leto. Po oceni Vidmarja je v Sloveniji od 25 do 30 mikropivovarjev, a mednje prišteva tudi tiste, ki varijo pivo zase oziroma za potrebe svoje restavracije ali lokala. Sicer pa je tistih, ki se, kot pravi, igrajo z okusi in so inovativni, v Sloveniji približno petnajst.

»Namen festivala je podpreti slovenske pivovarje in uvoznike ter omogočiti ljudem dostop do različnih vrst piva,« pojasnjuje Vidmar. »Čeprav je pri nas bolj razvita vinska kultura, ne smemo zanemariti dediščine oziroma naravnih danosti, ki omogočajo gojenje hmelja in ne nazadnje sam razvoj slovenskih mikropivovarn, kot so med drugim Pivovarna Človeška ribica, Vizir, Mali grad in Reservoir Dogs. Prav na Ljubljanskem barju so našli 3900 let stare pivske sode, stari zapisi pa govorijo tudi o kmetijah, na katerih so gojili hmelj in se ukvarjali s pivovarstvom.«

Pomanjkanje znanja

Ob predstavitvah in pokušnji Vidmar omeni tudi delavnice, na katerih bo letos mogoče spoznati, kako pivo variti doma, to organizirajo v Društvu domačih pivovarjev, Majda Debevc bo odgovorila na vprašanje, kaj vemo o viskiju, hkrati bo potekala tudi delavnica o lastnostih in uporabi hmelja.

»Kljub razvijanju mikropivovarn, vse večji ponudbi različnih piv v gostinskih lokalih in promociji pravilnega okušanja piva se pri nas o teh stvareh še vedno veliko premalo ve in so slabo dostopne,« meni Vidmar. Festival tako po njegovem ponuja dostop do poznavalcev in »priložnost za vse tiste, ki bi se želeli s pivom ukvarjati povsem ljubiteljsko ali pa bi radi prešli na višjo raven in se s tem začeli ukvarjati tudi bolj profesionalno«. Kako bo po njegovem na mikropivovarstvo v Sloveniji vplivala prodaja edinih večjih pivovarn, Laško in Union, ki pokrivata okoli 80 odstotkov slovenskega trga? »Za zdaj je težko reči, ker ne vemo, kakšni bodo načrti Heinekena. Lahko pa se zgodi, da bo to za male pivovarje dobro, saj dajejo prednost kakovosti, ne količini.«