Fondovci ostro proti manjši zaščiti

Hrup na gradbiščih: Ministrstvo išče ravnotežje med pomočjo investitorjem pri gradnji in zaščito prebivalcev.

Objavljeno
06. julij 2016 17.06
Stadion Bežigrad 6.6.2016 Ljubljana Slovenija [stadioni,Bežigrad,Ljubljana,Slovenija]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Predstavniki Fondovih blokov ostro nasprotujejo spremembam uredbe o hrupu, s katerimi bi ministrstvo dovolilo več hrupa na gradbiščih. Na ministrstvu zavračajo njihove trditve, da so spremembe pripravili zaradi težav investitorja Plečnikovega stadiona pri pridobivanju soglasij.

Še jutri na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) sprejemajo pripombe in predloge na osnutek sprememb uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pred dvema letoma se je poskus, da bi na gradbiščih dovolili več hrupa, zaradi številnih pripomb izjalovil. V obrazložitvi osnutka navajajo, da so spremembe potrebne, ker od leta 2013 zaradi takratnih sprememb zakona o varstvu okolja investitorji nimajo več možnosti pridobiti dovoljenja za začasno čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom za posamezna gradbišča. Odtlej posebne ureditve za gradbišča ni in zanje veljajo mejne vrednosti kot za vse druge, stalne in občasne vire hrupa. »Od takrat je zadeva prepuščena stihiji,« je na javni predstavitvi osnutka prejšnji teden utemeljeval Uroš Vajgl z direktorata za okolje in pojasnil, da se lovijo »v iskanju ravnotežja: po eni strani omogočiti izvajalcu del zakonito delovanje in po drugi zaščititi okoliške prebivalce«. Njegova kolegica Lilijana Kuhelj pa je potrebo po spremembah utemeljevala z navedbo, da danes vsako gradbišče presega veljavne mejne vrednosti oziroma deluje nezakonito.

Najglasnejših nasprotnikov sprememb, predstavnikov bežigrajskih Fondovih blokov, nista prepričala. Zanimalo jih je, koliko projektov oziroma gradenj je bilo zaradi veljavnih predpisov v zadnjih letih zavrnjenih, vendar Kuhljeva tega podatka ni imela. Fondovci so hoteli slišati, na čem temelji trditev, da tako rekoč vsa gradbišča presegajo mejne vrednosti. »Na podlagi zvočnih lastnosti strojev« in »na podlagi utemeljenega predvidevanja in poznavanja področja,« je pojasnila predstavnica ministrstva.

Največ prijav zaradi glasbe in cerkvenih zvonov

Podobno neuspešni pri poizvedovanju o konkretnih primerih na inšpektoratu za okolje in prostor smo bili tudi sami. Zanimalo nas je, koliko nadzorov na gradbiščih so v zadnjih letih opravili v zvezi s čezmernim obremenjevanjem okolja s hrupom, kaj so ugotovili in koliko glob so izdali oziroma kakšne ukrepe so odredili. Jasnih odgovorov nismo dobili, saj informacijski sistem inšpektorata, kot so zapisali, »ne omogoča pregleda statistike za nadzore na posameznih področjih hrupa«. Posredovali so nam le splošne podatke, kjer ugotavljajo, da število prijav z leti pada, sicer pa se najpogosteje nanašajo na hrup gostinskih lokalov, zvonjenje cerkvenih zvonov in prireditev na javnih krajih.

In kaj prinaša sprememba uredbe? Za gradbišča ne bi več veljale različne stopnje varstva pred hrupom (višja stopnja za mirna območja, stanovanja, bolnišnice, nižja za industrijska območja). Na ministrstvu so tu upoštevali opozorilo investitorjev, da gradbišče, ne glede na to, ali je v bližini bolnišnice oziroma vrtca ali v industrijski coni, deluje na enak način. Če za območje prve, najvišje stopnje varstva pred hrupom zdaj velja mejna vrednost 57 decibelov podnevi in 47 ponoči (izraženih kot dolgoročna letna povprečna raven), bi bila po novem predlogu uredbe ta lahko 65 decibelov podnevi, 60 zvečer in 55 ponoči, pri čemer bi upoštevali povprečne ravni v dnevnem, večernem in nočnem času v enem dnevu.

Če bo treba, tudi na ustavno sodišče

Čeprav je zaradi novih kazalcev primerjava starih in predlaganih novih vrednosti nekoliko otežena, v iniciativi Fondovih blokov, ki že vrsto let nasprotuje načrtovanemu projektu bežigrajskega stadiona (temu prav zaradi preseganja mejnih vrednosti hrupa doslej ni uspelo dobiti okoljevarstvenega soglasja), ugotavljajo, da bi se s spremembami vrednosti obremenjevanja glede na veljavno ureditev povečale za 7 do 18 decibelov, odvisno od stopnje varovanja pred hrupom. Gre za »dramatično zmanjševanje zaščite zdravja izključno zaradi dobičkov investitorjev«, je prepričana predstavnica iniciative Karmen Stariha. Namesto tega »nepotrebnega in protizakonitega« predpisa naj država raje pripravi operativni načrt za zmanjševanje hrupa, kar bi morala po evropskih direktivah storiti že pred leti. Oziroma naj upošteva priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o največji obremenitvi, to je 55 decibelov podnevi in 40 oziroma 50 ponoči, ter v skladu s tem zaščito poveča, ne pa zmanjšuje, poudarja Stariha.

Fondovci so tako MOP poimenovali kar »ministrstvo proti okolju«. Poudarjajo še, da nikjer ni določeno, kaj je občasen vir hrupa. Kot je znano, bi po zadnjih načrtih novi bežigrajski stadion gradili kar sedem let in pol. Prav tako za takšne spremembe ministrstvo ni naredilo študije vplivov na zdravje, so opozorili na javni predstavitvi in napovedali, da so za zaščito svojih pravic in zdravja pripravljeni iti tudi na ustavno sodišče.