Tiskane izdaje
Ljubljana – Razpis za geodetske storitve v MOL do leta 2015 sploh še ni končan, a je zaradi suma koruptivnega ravnanja pri izdelavi razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev že v obdelavi komisije za preprečevanje korupcije in agencije za varstvo konkurence.
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo prejeli s pošto, so prijavo suma korupcije poslali anonimneži, saj se niso podpisali, temveč so na koncu dopisa zapisali le »geodetska podjetja«. Bolj kot to, kdo je poslal prijavo, je za nas pomembna njena vsebina. In ta je več kot le zanimiva.
V njem so namreč prijavitelji jasno zapisali, da je javno naročilo »pripravljeno za vnaprej znanega ponudnika«. Odgovor MOL na vprašanje enega od ponudnikov, ki se je glasilo: Ali je ta razpis pripravljen za LGB?, pa jih v tem pogledu ni ne pomirilo ne zadovoljilo.
Naročnik je namreč odgovoril, da bo okvirni sporazum za izvajanje geodetskih storitev sklenjen z vsemi izvajalci, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, za obdobje treh let. Ti pa da so sorazmerni glede na pretekla naročila v letih 2010, 2011 in 2012, kakor da izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. In dodal, da se lahko na razpis prijavijo vsa geodetska podjetja samostojno, v skupni ponudbi ali s podizvajalci.
Prijaviteljem se tak odgovor kot tudi razpis zdita problematična. Najprej pojasnjujejo, da je po podatkih Inženirske zbornice Slovenije (IZS) pri nas aktivnih 250 podjetij, ki so pri njej vpisana v seznam geodetskih podjetij in kot taka izpolnjujejo vse z zakonom predpisane pogoje. Konkretni pogoji iz razpisa pa po njihovem prepričanju dejansko izključujejo vso konkurenco, saj da niti 245 geodetskih podjetij skupaj (če se povežejo v skupno ponudbo) ne izpolnjuje razpisnih pogojev oziroma pogoja finančne sposobnosti. Neizpolnjevanje enega samega pogoja namreč že pomeni nesposobnost.
To se jim ne zdi prav, saj geodetsko dejavnost v celoti regulira država. Ta v zakonu o geodetski dejavnosti in z drugimi zakoni ali predpisi določa natančne pogoje za opravljanje te dejavnosti in posamezne postopke, ki so pretežni predmet tega naročila. Zato menijo, da bi morali status sposobnega izvajalca priznati vsakomur, ki izpolnjuje zakonske pogoje in je vpisan v imenik IZS. Pri tem se jim zdi pomembno še, da za izvedbo geodetskih storitev ta podjetja ne potrebujejo nobenih (dodatnih) finančnih sredstev.
Razpis po meri velikih
Temeljni izključevalni oziroma izločevalni pogoj pa je po njihovem prepričanju ta, da mora ponudnik izkazati prihodek v letu 2011 v višini 0,8 milijona evrov, vodilni partner v skupni ponudbi pa samo iz naslova geofizikalnih meritev in kartiranja 0,5 milijona evrov.
Ob dejstvu, ki ga je ugotovilo Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev, da so cene geodetskih storitev na prostem trgu padle za 80 odstotkov, medtem ko je posel upadel (le) za 20 odstotkov, je prijaviteljem jasno, da je lahko zahtevani prihodek doseglo le veliko geodetsko podjetje, ki je bilo »pripeto« na proračunskega uporabnika.
Prizadeta manjša in srednje velika geodetska podjetja zato menijo, da v primeru, ko javni naročnik z javnim naročilom določi take pogoje, ki izločajo praktično vso konkurenco, vnaprej izbrani ponudnik lahko ohranja visoko ceno geodetskih storitev in z lahkoto dosega tako visok prihodek kot visoko bonitetno oceno. Kjer je v postopku javnega naročanja izključena vsa konkurenca, pa po njihovem ni in ne more biti smotrne porabe javnih sredstev.
Naročilo le farsa?
Ko naročnik pojasni, da so razpisni pogoji sorazmerni glede na pretekla naročila v letih 2010, 2011 in 2012, pa po mnenju prijaviteljev pravzaprav sam odkrito prizna, da razpis privilegira ponudnika, ki je zanj izvajal geodetske storitve v zadnjih treh letih in da so so razpisni pogoji »uglašeni« z lastnostmi tega privilegiranega ponudnika. Ali je to LGB sam ali v povezavi z LUZ, zanje ni bistveno. Bistveno se jim zdi, da so finančni, tehnični in kadrovski pogoji konkretnega naročila nesorazmerni s predmetom naročila in da so bili določeni glede na sposobnosti teh dveh podjetij. Celoten postopek po njihovem prepričanju s tem postane gola formalnost in popolna farsa.
Zaradi naštetih kršitev postopka javnega naročanja so KPK predlagali, naj zadevo razišče, enako pa pričakujejo tudi od agencije za varstvo konkurence. Prijavo so iz previdnosti vložili anonimno, a so prepričani, da to ne bi smela biti ovira za ukrepanje obeh organov, saj da so vsi podatki, ki »indicirajo sum za prisotnost elementov korupcije na strani naročnika in so potrebni za preveritev te prijave, javno dostopni na AJPES in IZS, podatki o izvajalcu za zadnja tri leta pa pri naročniku – MOL.«
Zanimive priloge
K prijavi so priložili tudi šest vprašanj potencialnih ponudnikov, ki sicer še niso bila objavljena in MOL nanje še ni dala pojasnil, iz njih pa je po mnenju prijaviteljev dodatno razvidna spornost tega javnega naročila. Iz vseh je razbrati, da so zahtevane reference, prihodki v letu 2011, bonitetna ocena, opremljenost z geodetskimi inštrumenti in opremo, število geodetov (vključno s pooblaščenimi inženirji) in programskih licenc za obdelavo terenskih podatkov navedene tako, kot da bi bile prirejene po potrebah LGB in LUZ.
V nekaterih izmed njih je tudi predlog, naj naročnik ali umakne celotni razpis ali pa kritizirane pogoje spremeni tako, da ne bo neupravičeno diskriminiral gospodarskih subjektov v geodetski dejavnosti. Če tega ne bo upošteval, pa se ne bo mogoče izogniti revizijskemu postopku, kjer da bo razpis padel, saj da neupravičeno in nedopustno diskriminira in izloča praktično vso konkurenco. V enem pa piše, da »naročniki ne bodo pripravjali dokumentacije, ampak revizijo« in da bo to posel za odvetnike in nepotrebni stroški za naročnika.
Odzivi državnih organov
Od Javne agencije RS za varstvo konkurence smo dobili potrdilo, da so prejeli anonimno prijavo v tej zadevi, da jo proučujejo in da bodo po zbranih informacijah ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili. Pri KPK so prav tako potrdili prejem prijave. Ali jo bodo obravnavali, niso navedli, saj poteka šele postopek predhodnega preizkusa, v katerem bo komisija ocenila, ali bo primer sprejela v obravnavo oziroma uvedla postopke po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
