Kot je povedala direktorica tega socialnega podjetja Barbara Čufer, so pričakovali, da bo največ donacij v Ljubljani, vendar so bili Gorenjci in Primorci radodarnejši in aktivnejši. Največ računalnikov so tako zbrali na sedežih medobčinskih društev slepih in slabovidnih v Kranju ter Novi Gorici.
Sicer pa zbiranje poteka brez težav. Podjetja in posamezniki pripeljejo računalniško opremo na zbirna mesta po Sloveniji, nato jih zavod Tip&tap prepelje v svoje prostore na Letališki cesti v Ljubljani. Zbrana računalniška oprema je večinoma starejšega datuma. Nekaj računalnikov bodo lahko s temeljito nadgradnjo obnovili in pripravili za nadaljnjo uporabo. Tiste, ki za to niso ustrezni, pa bodo reciklirali drugače. V otroškem mestu Minicity Ljubljana tako najmlajši na kreativnih delavnicah vsak petek ob 17. uri iz tipk in drugih delov izdelujejo nove izdelke. Na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti bodo študentje odpadne dele reciklirali cel semester, za sodelovanje pa se dogovarjajo tudi z modnimi oblikovalci in drugimi. Vse dele, ki jih ne bodo uporabili, bodo predali v proces reciklaže svojemu partnerju v projektu, javnemu podjetju Snaga.
Prenos dobre prakse iz tujine
Na vprašanje, ali menijo, da bi se lahko razvili podobno kot nemško podjetje AFB, ki so ga omenili na predstavitvi projekta – ustanovljeno je bilo leta 2004, danes pa ima 160 zaposlenih, od tega 90 iz ranljivih skupin – je Čuferjeva odgovorila, da je nemški trg neprimerljivo večji od slovenskega, zato je treba te številke brati upoštevajoč druge makrokazalce. Ker slovenska podjetja danes večino računalniške opreme po umiku iz poslovnega procesa odvržejo na odpad, menijo, da s prenosom dobre prakse iz tujine in uveljavitvijo celovitega pristopa pri procesu obnove računalnikov na trgu obstaja potreba tudi za njihovo dejavnost. Ključno pri tem pa je, da ne spreminjajo samo miselnosti in delovanja podjetij, temveč tudi kupcev računalnikov. S prepričanjem, da je obnovljeni računalnik racionalnejša odločitev, s katero lahko privarčujemo, se lahko razvijejo tudi tako, kot se je omenjeno nemško podjetje AFB, je prepričana Čuferjeva.