Gostilna dela, gostilna z dodano vrednostjo

Gostilna dela, kjer mladi dobijo priložnost za delo in se hkrati izučijo v gostinstvu, je letos praznovala drugi rojstni dan.
Objavljeno
26. junij 2013 23.23
Gostilna dela na Poljanski ulici. V Ljubljani 26.6.2013
Mojca Zabukovec, Delo.si
Mojca Zabukovec, Delo.si
Ljubljana – V Gostilni dela, socialnem podjetju, ki zaposluje mlade med 17. in 25. letom, ki zaradi pomanjkljive izobrazbe ne dobijo priložnosti za delo, so aprila praznovali drugi rojstni dan. »Če ne bi ponujali dobre hrane, gostilna ne bi mogla obstati,« pravi vodja Tita Destovnik.

Mladim, ki niso končali šole, v Gostilni dela na Poljanski cesti ne ponujajo zgolj priložnosti za delo, temveč tudi izobraževanje v gostinski panogi, s čimer jim omogočijo, da se pozneje sami lažje vključijo na trg dela. Tam po trimesečnem izobraževanju dobijo certifikat nacionalne poklicne klasifikacije. »Če so imeli prej drugo stopnjo izobrazbe, s tem pridobijo tretjo. Gre za neki dokaz, da so osvojili določeno znanje,« pove vodja Gostilne dela Tita Destovnik. »Tukaj je lahko odskočna deska za v svet,« je prepričan vodja kuhinje in mentor Matjaž Cotič, nekdanji član slovenske kuharske reprezentance. »Poskušamo jih pripraviti na to, da po odskočni deski lahko sledi padec ali pa lep skok, in v obeh primerih se morajo znajti.«

Projekt, ki so ga z denarjem ministrstva za delo in evropskega socialnega sklada začeli leta 2009, se je končal po dveh letih. V podjetju Centerkontura, enem od treh partnerjev, ki so projekt začeli, pa so se odločili, da vrat Gostilne dela še ne bodo zaprli. »Ponavadi projekti, ki so sofinancirani, ne zdržijo zelo dolgo, sploh ko se finančna pomoč neha, zato smo ponosni, da smo že dve leti na trgu,« nadaljuje Destovnikova. Meni pa, da brez dobre hrane, ki jo vsak dan pripravijo, ne bi šlo. »Velja neko splošno nezaupanje. Ljudje se vedno sprašujejo, ali gre denar resnično tja, za kar je namenjen. Se mi pa zdi, da večina gostov k nam pride zaradi celotnega paketa. Mladih, ki jih zaposlujemo, energije, ki jo izžarevajo, in dodane vrednosti, ker vendarle nismo navadna gostilna.«

Vse pred očmi

Dan se za zaposlene začne že malo pred sedmo uro zjutraj, prvi gosti v gostilno vstopajo po deseti uri. Kaj bodo dali na krožnik, vsak dan posebej sporočijo tudi na svoji facebookovi strani. V gostilni je prostora za največ trideset gostov. Kuhinja in jedilni prostor sta v enem. »Gosti imajo vse pred očmi, vidijo, kaj se dogaja v kuhinji, mi pa jih lahko opazujemo in takoj vemo, ali so jim jedi všeč ali ne,« razlaga Cotič. »Gre tudi za interakcijo med gosti in mladimi zaposlenimi. Ti se tako učijo, da je treba svoje vedenje znati nadzorovati. Nočejo pa ne vzvišenosti ne usmiljenja. V enem obdobju svojega življenja so pač malce zašuštrali, zdaj pa imajo priložnost, da grejo naprej.«

Štiriindvajsetletni Silvo v gostilni na Poljanski dela od februarja. Že prej je sicer delal v raznih lokalih ali skladiščih, velikokrat »na črno«. »Plačilo je zamujalo. Ko je prišlo, je kdaj manjkalo sto evrov in so mi rekli, da bo prihodnjič, pa kdaj tudi ni bilo,« pripoveduje. Na zavodu za zaposlovanje je Silvo izvedel, da iščejo pomočnika natakarja v Gostilni dela in se je prijavil na prosto delovno mesto. »Povedali so nam, da hkrati potekajo učne ure in da potem dobimo tudi certifikat, kar se mi je zdelo dobro, sploh ker imam končan zgolj drugi letnik srednje šole.« Osem ur na dan Silvo zdaj dela kot natakar in se hkrati izobražuje, za kar prejme minimalno plačo. »Vsaj redna plača je,« pravi. Ponosno doda, da se bo avgusta vpisal v zadnji letnik srednje šole in nato opravil tudi maturo.

Ob Silvu je v gostilni zaposlenih še pet ljudi – vodja kuhinje in mentor, trije mladi v kuhinji in še eden v strežbi. Na pomoč jim priskočijo tudi strokovne delavke iz podjetja Centrokontura. »Vsak petek imamo vsi skupaj sestanek, kjer se pogovorimo o preteklem tednu in o morebitnih težavah, hkrati pa ima vsak od mladih zaposlenih enkrat na teden ali po potrebi sestanek s strokovno delavko, kar je tudi njegova obveznost po pogodbi o zaposlitvi,« razloži Destovnikova. Doslej so odslovili enega delavca, ker se, kot pove vodja, ni držal pravil. »Se pa niti sam ni videl v tem. Štirje, ki so bili pri nas, so, recimo, po dveh mesecih ugotovili, da se jim tega preprosto ne da početi, spet eni odidejo na morje in jih preprosto ni v službo.« Kot pravi Matjaž Cotič, sta nekaterim mladim zaposlenim disciplina in šola tuji. »Nočejo, da se jih obravnava kot v razredu, ker jim gre to zelo v nos, zato je treba najti druge načine, kako jim vendarle nekatere stvari razložiti, jih naučiti, da bodo pripravljeni za vstop na trg dela«.

»Gostinski svet postal malce čuden«

Jedilnike sestavljajo skupaj. Naredijo tedenski načrt, ki ga po potrebi spreminjajo. Glede na vreme, zdaj tudi glede na letni čas. »Ko je toplo, je poudarek na svežini, ko je hladno, pridejo na vrsto razne juhe in omake,« pravi Cotič, ki kot kuhar dela že 22 let. Meni, da je zadnja leta gostinski svet postal »malce čuden«. Mladih ta poklic več ne zanima, ker je veliko dela za malo denarja. »To bo treba urediti in mlade zmotivirati, ker v nasprotnem primeru za ta poklic ne bo več kadra,« opozarja.

Upad zanimanja je po besedah Tite Destovnik tudi eden od vzrokov za zagon projekta Gostilne dela. »Gostinstvo je sicer privlačno, ker se da zaslužiti na hitro, a na roko. Ko pa je treba resno delati, pa zaradi samih delovnih razmer in nizkega plačila ni več tako privlačno in prav zato smo se odločili za gostinsko dejavnost. Socialna podjetja v tej panogi v tujini niso redkost,« pravi Destovnikova in dodaja, da je skupina mladih med 17. in 25. letom starosti, ki nima končane šole, tudi ena najranljivejših, saj ne more konkurirati na trgu. Leta 2009, ko so projekt začeli, jih je bilo samo v ljubljanski regiji brezposelnih sedemnajst odstotkov. »Pred kratkim smo na zavodu za zaposlovanje objavili razpis za prosto delovno mesto. Od približno sto prošenj je razpisnim pogojem ustrezalo le petnajst. Na delovno mesto, kjer je pogoj nedokončana šola, so se namreč prijavili tudi tisti z magisterijem.«