Hora legalis tudi za Ljubljano?

Svetnica SMC občinski upravi predlaga, naj se pridruži islandskemu projektu. Tam so bistveno zmanjšali alkoholizem med mladimi.
Objavljeno
19. december 2017 10.18
Manja Pušnik
Manja Pušnik

Da bi zmanjšali popivanje mladoletnikov v Ljubljani, je mestna svetnica SMC Simona Pirnat Skeledžija ljubljanski občinski upravi predlagala, naj se pridruži islandskemu modelu »Mladi v Evropi«. Z njim jim je na Islandiji uspelo bistveno zmanjšali alkoholizem med mladimi – tudi z uvedbo hore legalis. Ta pri nas velja že od leta 2006. Svetniki se bodo o tem izrekli na eni od prihodnjih sej.

Pred petnajstimi leti je na Islandiji kar četrtina 14-, 15- in 16-letnikov kadila vsak dan, opitih je bilo več kot 40 odstotkov mladostnikov. V zadnjih 15 letih pa so se razmere bistveno spremenile, saj je Islandija postala država z najbolj »čistim« življenjem najstnikov. Zdaj se opija »le« pet odstotkov tamkajšnjih najstnikov, kajenje pa je ostalo navada zgolj treh odstotkov.

Kako jim je to uspelo? Namesto opijanja in kajenja so zdolgočasenim najstnikom ponudili učenje glasbe, plesa in drugih življenjsko uporabnih veščin, hkrati pa so uvedli tudi nekatere bolj drastične ukrepe. Mlajšim od 20 let so prepovedali prodajati alkohol, mlajšim od 16 let pa je pozimi po 22. uri, poleti pa po polnoči prepovedano zadrževanje zunaj. Lokalne skupnosti so staršem najstnikov ponudile v podpis zavezo, da se mladoletniki brez njihovega nadzora ne bodo udeleževali zabav ter da jim ne bodo kupovali alkohola. Islandija zdaj svoj model Mladi v Evropi (Youth in Europe) »izvaža« že v 35 držav, v sodelujočih mestih pa so se pokazali prvi učinki. V Bukarešti, denimo, je močno padlo število samomorov med najstniki.

Kako se opijajo mladi pri nas

Svetnica SMC Simona Pirnat Skeledžija, ki je pobudo za priključitev MOL k islandskemu pilotnemu modelu naslovila na mestni svet, je v pisnem predlogu nanizala nekaj zaskrbljujočih dejstev o alkoholiziranosti pri nas. Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) od vseh psihoaktivnih snovi Slovenci najbolj posegajo po alkoholu. Zaradi bolezni in stanj, ki jih povzroča alkohol, je lani v povprečju vsakih deset ur umrla vsaj ena oseba oziroma skupaj 826. Več kot polovica med njimi jih je umrla pred dopolnjenim 65. letom starosti, kar pomeni prezgodnjo umrljivost, ugotavlja svetnica.

Kot pravi, pivske navade pri nas vodijo v razvoj odvisnosti od alkohola, z njegovim čezmernim pitjem pa je povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Zato je MOL-u predlagala, naj razmisli o priključitvi k islandskemu modelu, ki bi povezal vse občine, k sodelovanju pa bi pritegnili še zdravstveno in šolsko ministrstvo. »Ali pa z inovativnim pristopom izdelamo svoj model, s katerim bi rešili problematiko alkohola tako pri mladih kot drugih prebivalcih Slovenije,« predlaga mestna svetnica iz vrst SMC.

Hora legalis pri nas že 11 let

Tako imenovani hora legalis pri nas velja že od junija 2006 in mlajšim od 16 let med polnočjo in 5. uro zjutraj brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov prepoveduje vstop v lokale ali na prireditve, kjer točijo alkoholne pijače. »Hora legalis ni v neposredni zvezi s točenjem alkohola mladoletnikom. V tem primeru gre za prekrške po zakonu o omejevanju porabe alkohola. Gre za dve različni zadevi. Pri hori legalis ni nujno, da mladoletniki uživajo alkoholne pijače, ampak da ne smejo biti v lokalu oziroma na prireditvi, kjer točijo alkoholne pijače, po polnoči brez spremstva staršev ali skrbnikov,« pojasnjujejo na policiji.

Kot pravijo, točenje alkohola mladoletnim osebam v 7. členu ureja zakon o omejevanju porabe alkohola, ki prepoveduje prodajo ali ponudbo alkoholne pijače osebam, mlajšim od 18 let. Predpisana globa za pravno osebo ali samostojnega podjetnika je 834,58 evra, za odgovorno osebo ali podjetnika posameznika pa 625,94 evra.