Ikea bo uporabila Darsovo protihrupno ograjo

Ob Cilenškovi bodo postavili štiri metre visoko protihrupno ograjo in do maja podrli vse stare objekte, kjer bo stal pohištveni center.
Objavljeno
19. december 2017 17.55
NETHERLANDS-SWEDEN-EU-IKEA-TAX-RETAIL
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek

Ljubljana – Stanovalcem Cilenškove ulice bodo na vzhodni strani hiš že v kratkem postavili štiri metre visoko in približno 200 metrov dolgo protihrupno ograjo. V naslednjih nekaj letih naj bi jih varovala pred pretiranim hrupom, ko bodo na robu BTC podirali stare skladiščne stavbe in nato gradili velik Ikejin pohištveni center.

Predstavniki Ikee in njenih izvajalcev za rušitvena dela so na sestanku s stanovalci Cilenškove oziroma zastopniki tamkajšnje civilne iniciative v ponedeljek napovedali, da bodo zaščitno ograjo začeli postavljati že naslednji dan. Stanovalci iz višjih nadstropij večnadstropnih hiš in štirinadstropnega bloka na številki 37 so bili razočarani, ko so izvedeli, da bodo med visokonapetostnim daljnovodom in objekti, predvidenimi za rušenje, postavili štiri metre visoko rabljeno Darsovo avtocestno ograjo.

Ta namreč ne bo preprečila širjenja hrupa z gradbišča za vse enako. Če bodo stanovalci v pritličju še nekako zaščiteni, bodo tisti, ki imajo stanovanja v nadstropjih, bistveno manj. Po zagotovilih investitorja bo ograja prvim zmanjšala hrup za 25 decibelov, preostali bodo pred njim skoraj nezaščiteni.


Skladiščni objekti, ki jih bodo v kratkem podrli, da bi kasneje tam lahko zgradili Ikein pohištveni center. Foto: Roman Šipić/Delo

Stanovalko, ki ima na vzhodni strani le nekaj metrov od prvih stavb spalnico, je zato zanimalo, ali obstaja možnost, da bi jo povišali na vsaj šest metrov, če bodo meritve pokazale, da je najvišji dovoljeni hrup presežen. V okoljevarstvenem soglasju namreč piše, da mora biti protihrupna ograja visoka najmanj štiri metre, kar pomeni, da bi lahko bila tudi višja. Odgovorili so ji, da se Darsove ograje ne da povišati, saj bi tak poseg vplival na njeno stabilnost in bi se ob hujšem vetru lahko podrla.

Krajane so potolažili z obljubo, da bodo pri rušenju starih objektov, ki se bo začelo na južnem delu območja, pri Bauhausu, in nadaljevalo proti Šmartinski cesti, kot dodatno protihrupno in protiprašno zaščito vse do konca rušenja ohranili zahodne zidove starih stavb. Zagotovili so jim še, da jih bodo sproti obveščali o vseh predvidenih posegih. Od starih poslopij bosta kot zadnja padla stari Živexov objekt in manjša stavba ob njem, kjer ima Ikea zdaj začasne poslovne prostore.

Merjenje hrupa in opazovanje stavb

Hkrati s protiuhrupno ograjo bodo na Cilenškovi 25, 35 in 37 postavili mikrofone za meritve hrupa. Po ničti meritvi pred začetkom rušenja bodo hrup nato merili med rušenjem in kasnejšo gradnjo. Čeprav so v Ikei prepričani, da poškodb na stanovanjskih objektih ne bo, ker da so dovolj oddaljeni od območja rušenja, bodo vseeno preverili, v kakšnem stanju so hiše zdaj, in spremljali, ali se bodo vmes pojavile kakšne razpoke. Poleg rušenja je namreč predvideno tudi odstranjevanje podzemnih delov posameznih stavb, pri čemer bodo uporabljali pnevmatska kladiva.


Gradbeno dovoljenje za rušitvena dela na območju, kjer bo stalo nakupovalno središče Ikea, je postalo pravnomočno 6. decembra. Foto: Jure Eržen/Delo

Investitorji so obljubili, da bodo v teh dneh lastnikom v ožjem vplivnem območju rušenja poslali prva obvestila o meritvah hrupa in morebitnih vplivih rušenja na njihove stavbe. Če se kdo ne bo odzval, jim bodo drugi poziv dostavili v poštne nabiralnike. Stanovalcem so zagotovili še, da na gradbišču ne bodo predelovali gradbenih odpadkov, kar povzroča največ hrupa in prašenja, in da bodo tovornjaki vozili izključno po cestah, ki do gradbišča vodijo s Šmartinske.

Rušenje bo predvidoma trajalo do maja; s starih objektov bodo najprej odstranili električne panele, pri nekaterih tudi nevarno azbestno kritino, ki je bo za devet ton. Kdaj bodo začeli graditi trgovski center in koliko časa bo trajala gradnja, investitor še ni mogel napovedati. V vmesnem času morajo namreč pridobiti še šest ločenih gradbenih dovoljenj za posamezne dele območij.