Inšpekcija botaničnemu vrtu prepoveduje rabo vode

Ljubljana – Botanični vrt Ljubljana je od inšpektorice za okolje in prostor prejel odločbo, da mu po 31. decembru 2018 prepoveduje rabo vode za dejavnost vrtnarstva, če ne pridobi vodnega dovoljenja. Vodja dr. Jože Bavcon vidi zožitev dejavnosti botaničnega vrta na zgolj vrtnarsko kot absurdno in opozarja na njegov mnogo širši družbeni pomen.

Botanični vrt deluje na treh lokacijah: na Ižanski cesti 15, v krajinskem parku Tivoli in na Večni poti 111. Okoljska inšpektorica območne enote Ljubljana je v februarskem nadzoru rabe vode ugotovila, da botanični vrt, ki je del ljubljanske biotehniške fakultete, krši zakon o vodah. Ta določa, da je za rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin in podzemnih voda treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma je treba posebno rabo vode evidentirati; pa tudi, da ima posebna raba vode za preskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Poraba: 1400 kubičnih metrov

Inšpektorica je ugotovila, da botanični vrt upravlja pet rastlinjakov, v katerih za zalivanje in namakanje uporabljajo delno deževnico in delno vodovod. Na Ižanski cesti so trije, vodo iz vodovoda uporabljajo samo za vrtnarsko dejavnost, medtem ko ribnike polnijo z deževnico. Na mestu odvzema iz vodovoda so vgrajeni števci. Še en rastlinjak imajo pri biotehniški fakulteti, enega pa upravljajo v krajinskem parku Tivoli, kjer rastline zalivajo izključno z vodo iz vodovoda.

Največ vode v tem času potrebujejo skalnjaki, ki jih je treba nenehno zalivati. Foto: arhiv Botaničnega vrta

Za rastlinjak v Tivoliju ima biotehniška fakulteta sklenjeno najemno pogodbo z mestnim zavodom za šport, kjer pravijo, da je najemojemalec dolžan pridobiti vsa soglasja, dovoljenja in druge dokumente za izvajanje pogodbene dejavnosti; v pisni izjavi so še zapisali, da je letna poraba vode v tem rastlinjaku 130 kubičnih metrov. Z oddelka za biologijo biotehniške fakultete pa so nam posredovali podatke, da je poraba vode v preostalih rastlinjakih 1261 kubičnih metrov na leto. Inšpektorica ob tem ugotavlja, da zavezančeva letna poraba vode presega 50 kubičnih metrov, kolikor se po uredbi o oskrbi s pitno vodo šteje za javno službo.

Zgrožen nad zožitvijo dejavnosti

Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon je zgrožen nad tem, da je inšpektorica zožila dejavnost vrta na vrtnarsko, saj je ustanova širšega družbenega pomena in je namenjena tako raziskovalni kot izobraževalni dejavnosti. Po konvenciji o biodiverziteti, h kateri je naša država pristopila leta 1992, ratificirala pa jo je štiri leta pozneje, vrt tudi varuje ogrožene rastline. Slovenija je že izpolnila načrt konvencije do leta 2020, po katerem je treba imeti petino domače flore v semenskih bankah; v trajni slovenski semenski banki je namreč že več kot šeststo vrst iz narave z znanim izvorom.

Poleg tega vrt uporabljajo vsi univerzitetni oddelki, ki se raziskovalno ukvarjajo z rastlinami. Navsezadnje so bili botanični vrtovi ustanovljeni tudi zato, da so lahko zdravniki in farmacevti raziskovali rastline in jih uporabili za zdravljenje ljudi. Ljubljanski botanični vrt je vključen tudi v mednarodno izmenjavo semen v raziskovalne namene. Pri tem pa okoljsko ministrstvo za dejavnosti, ki jih mora botanični vrt izvajati po mednarodnih pogodbah, ne nameni niti centa, se jezi Bavcon.

Tudi rastline imajo pravico do vode

Poudarja, da imajo tudi rastline pravico do vode, ne le živali in človek. Zdi se mu žalostno, da vrt, ki je v osnovi raziskovalno-izobraževalna in naravovarstvena ustanova in se aktivno ukvarja z varstvom rastlin ex situ in in situ, dobi tako absurdno odločbo, in to še sredi vročega poletja, ko je vegetacijska sezona na vrhuncu in rastline, ki so živa bitja, tako kot človek in živali, brez vode ne bi preživele niti nekaj dni.

Velike čebrovke - sredozemske rastline ob tivolskem rastlinjaku, kjer nadaljujemo tradicijo gojenja sredozemskih rastlin, ki so bile vedno v rastlinjakih mestne vrtnarije. Foto: arhiv Botaničnega vrta

V Tivoliju imajo tristo velikih čebrovk, večinoma sredozemskih rastlin, ki potrebujejo celo po trideset litrov vode na dan. V suši, kot je zdajšnja, morajo zalivati tudi zunanje nasade, in če ni deževnice, uporabljajo vodo iz vodovoda, ob hudi suši pa morajo zalivati še bolj občutljiva drevesa. Največ vode v tem času potrebujejo skalnjaki, ki jih je treba nenehno zalivati.

Še ne vedo, ali se bodo pritožili

Inšpekcijska odločba je še toliko bolj v posmeh, ker botanični vrt nima primarno vrtnarske dejavnosti in se z njo niti ne more preživeti, poudarja Bavcon. Od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dobi le dobro tretjino denarja za svoje delovanje.

Zdi se mu nedopustno, da inšpektorica brez ustreznih kvalifikacij določi, kaj je osnovna dejavnost botaničnega vrta, to bi namreč moralo storiti ministrstvo za okolje in prostor, ki bi vrtu moralo priznati izreden pomen za ohranitev slovenske flore in njeno predstavitev v svetu. Dr. Bavcon pravi, da še ne ve, ali se bo biotehniška fakulteta na odločbo pritožila.