Tiskane izdaje
Gradbeno dovoljenje za poslovno-stanovanjski objekt Šumi je ljubljanska upravna enota izdala januarja 2011 in ga na zahtevo investitorja, družbe Šumijev kvart, junija 2013 podaljšala do 15. januarja 2016. »Gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, izpostave Center z dne 6. januarja 2011 tako neha veljati, če investitor Šumijev kvart do dne 15. januarja 2016 ne začne z gradnjo,« so pred časom zapisali na upravni enoti. Zakonodaja namreč dopušča le enkratno podaljšanje gradbenega dovoljenja.
Gradnjo začeli že junija
Ker se ta dan približuje, edina večja aktivnost na ograjenem gradbišču nekdanjega Šumija v zadnjih mesecih pa je bila ureditev začasnega parkirišča, ki deluje od začetka leta, nas je zanimalo, kaj o tem pravijo investitorji. Direktor podjetij KD Kvart in Šumijev kvart (obe sta v stoodstotni lasti KD Groupa) Miha Gostiša je z odgovorom presenetil: »Z gradnjo smo pričeli 24. junija. Trenutno se izvajajo pripravljalna dela za izvedbo varovanja gradbene jame za novogradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. Načrtujemo, da bomo gradnjo zaključili v prihodnjih treh letih, če bodo okoliščine to omogočale. Tempo gradnje bomo prilagajali svojim zmožnostim.« Gostiša tako trdi, da »v tem hipu torej gradijo po veljavnem gradbenem dovoljenju, ki velja toliko časa, kolikor traja gradnja objekta in pripadajoče infrastrukture«.
Čeprav je občina pred poldrugim letom s spremembami prostorskega načrta omogočila dvofazno gradnjo (najprej podzemnih garaž in nato objekta nad zemljo), se niso odločili za spremembo gradbenega dovoljenja, ki bi omogočala gradnjo v fazah, »ker se je partner, s katerim smo bili v usklajevanju dogovora, žal umaknil iz projekta«. Glede investitorjev Gostiša podobno kot že večkrat v zadnjih letih odgovarja, da je nekaj potencialnih, nimajo pa še sklenjene pogodbe: »Pridobivanje investitorjev je zagotovo težka naloga. Glavna problema sta negotove tržne razmere na nepremičninskem trgu in nepripravljenost bank, da bi financirale nepremičninske razvojne projekte.«
Črna gradnja,
Podobna zgodba je znana iz gradbene jame S1 na Bavarskem dvoru. To je stečajni upravitelj prodal tik pred iztekom veljavnosti gradbenega dovoljenja, novi lastnik se je nekaj dni pred tem datumom, v začetku leta, lotil sanacijskih in pripravljalnih del, s čimer naj bi začel z gradnjo, zdaj pa jama že več mesecev sameva, saj čakajo na spremembo gradbenega dovoljenja. Toda kaj o veljavnosti gradbenih dovoljenj pravi zakonodaja? Kaj se sploh šteje za začetek gradnje in kdo to preverja?
Kaj ni začetek gradnje
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da postopka ugotavljanja veljavnosti gradbenega dovoljenja ni: »Gradbeno dovoljenje je pravica investitorja, ki jo mora v določenem času realizirati, sicer ugasne.« Tako tudi nimajo podatkov, koliko gradbenih dovoljenj propade. Zakonodaja za zahtevne objekte določa, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo v treh letih od njegove pravnomočnosti, in dopušča podaljšanje veljavnosti dovoljenja, a največ za dve leti. Če investitor začne graditi po izteku veljavnosti, gre za črno gradnjo, kar ugotavlja gradbena inšpekcija, pojasnjujejo na ministrstvu. »Gradbeni inšpektor v ugotovitvenem postopku, ki se vedno prične po uradni dolžnosti, preverja, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje.«
Katera dela se torej štejejo za začetek gradnje? »Pogoje za začetek izvajanja del določa 82. člen zakona o graditvi objektov, med njimi so ureditev gradbišča in postavitev gradbiščne table, vodenje gradbenega dnevnika, v nekaterih primerih tudi prijava gradbišča inšpekciji za delo. Gradnja se torej začne, ko je na zemljišču urejeno gradbišče in se dejansko začne z gradnjo (na primer temeljev ali izkopom gradbene jame). Sečnja dreves še ne pomeni začetka gradnje, praviloma tudi ne zemeljski izkop ali nasipavanje zemljišča. Enako velja za zakoličbo, saj se ta, skladno z določbami 80. člena zakona, izvede pred začetkom gradnje,« odgovarjajo na ministrstvu.
Spremembe: dalj časa za začetek gradnje
Osnutek novega gradbenega zakona, ki ga je ministrstvo pred dnevi dalo v javno razpravo (ta bo trajala do 20. januarja), prinaša spremembe tudi pri veljavnosti gradbenih dovoljenj. Če zakon o graditvi objektov zdaj določa, da gradbeno dovoljenje preneha veljati v treh letih od pravnomočnosti dovoljenja (z možnostjo podaljšanja za dve leti), osnutek gradbenega zakona predvideva, da »gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z izvajanjem posega v prostor v sedmih letih po njegovi dokončnosti, če poseg v prostor ni bil dokončan oziroma če objekt do faze grobih gradbenih del ni bil dokončan v štirih letih po začetku izvajanja ali če je bilo izvajanje posega v prostor za skupno štiri leta prekinjeno«. Tudi po novem bo mogoče veljavnost gradbenega dovoljenja podaljšati za največ dve leti, in sicer »v utemeljenih izjemnih primerih (višja sila)«.
