Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je državni stanovanjski sklad pred dnevi objavil razpis za prodajo stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu in napovedal, da bodo imeli prednost pri nakupu 64 stanovanj in 18 vrstnih hiš »mlade družine, tisti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in mladi do 28. leta starosti«, so se odzvali v krovni mladinski organizaciji in opozorili, da gre za stanovanja, namenjena elitnim kupcem, in ne mladim.
»Stanovanja so ključ, da se mladi lahko dokončno osamosvojimo in se postavimo na lastne noge, zato je pomembno, da država razume stanovanjsko problematiko mladih in se nanjo tudi ustrezno odzove, ne pa da gradi elitna stanovanja,« je poudaril Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Ko so po objavljenem razpisu naredili primer izračuna posojila za nakup stanovanja, so ugotovili, da bi bila mesečna premija za enosobno stanovanje pri 20-letnem odplačevanju posojila in fiksni obrestni meri okoli 850 evrov, za najmanjše stanovanje, še primerno za štiričlansko družino, pa bi obrok presegal tisoč evrov. Pri tem v mladinski organizaciji poudarjajo, da je bil izračun opravljen le za najcenejša stanovanja, ponujena na razpisu.
Povprečna cena stanovanja, kot je razvidno iz nedavnega razpisa stanovanjskega sklada, v katerem na svoji spletni strani sicer poudarjajo, da »kot nacionalno pomembna institucija na raznovrstne načine izpolnjujejo stanovanjske potrebe prebivalcev Slovenije«, je skoraj 300.000 evrov.
Komu ali čemu?
Da se pri tem postavlja vprašanje, komu ali čemu je sploh namenjen državni stanovanjski sklad, so pred dnevi zapisali pri ekipi Danes je nov dan, Inštitutu za druga vprašanja. Opozorili so, da je sklad od leta 2003 od različnih javnih institucij prejel več deset milijonov evrov, v zadnjih letih je opazen porast porast prihodkov iz bolj komercialno obarvanih dejavnosti: »Stanovanjska politika v Sloveniji je v razsulu. Skupine, ki zagovarjajo alternativne politike, medtem ostajajo ujete v institucionalno kolesje. Iniciativa Zadrugator, ki se zavzema za stanovanjske zadruge, se je pred časom uspela z vlado dogovoriti za prvi pilotni projekt, a še vedno čakajo na akcijski načrt, ki bi dogovore pognal v tek«.
Tudi v Mladinskem svetu Slovenije poudarjajo, da bi »z vlaganjem v neprofitni najem, stanovanjski dodatek, v razvoj zadružništva ali druge ukrepe v podporo iskalcem stanovanj država mnogo bolje in učinkoviteje opravljala svojo z ustavo določeno nalogo zagotavljati možnosti za pridobitev ustreznega stanovanja«.
