Junija začetek gradnje garaže Kozolec II

V treh podzemnih etažah bo prostora za 249 vozil, nad garažo pa bo velik trg s paviljonom.

Objavljeno
30. maj 2013 19.08
Izkopanine pri klubu K4,Ljubljana Slovenija 09.05.2013
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Gradis G bo junija začel kopati gradbeno jamo za podzemno garažo Kozolec II z 249 parkirnimi prostori. Nad njo bo še velik trg s paviljonom. Projekt, ki ga kot javno-zasebno partnerstvo vodita ZIL Inženiring in MOL, bo končan prihodnjo jesen.

To je bistvo odgovora, ki sta ga skupaj pripravila ZlL Inženiring in občinska služba za razvojne projekte in investicije. Delo naj bi steklo prihodnji mesec, takoj po podpisu pogodbe obeh sopartnerjev s podjetjem Gradis G kot izvajalcem gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. Hkrati je bil to pritrdilni odgovor, ko smo soinvestitorja vprašali, ali nedavni odhod arheologov, ki so na območju načrtovane garaže izkopavali arheološke ostaline v letih 2010, 2011 in letos, pomeni skorajšnji začetek gradnje.

Ker Gradis G ni v dobri finančni kondiciji, nas je zanimalo, ali so njegovi delavci in inženirji še operativni, saj bo šlo za zelo zahtevno gradnjo, pri kateri bodo potrebni posebni postopki temeljenja za tri podzemne etaže in posebna zaščita sosednjega objekta na Slovenski 51. Ta je star več kot dvesto let in je bistveno bolj problematičen, kot je bil mlajši Kozolec, ko so na njegovi zahodni strani gradili prvo podzemno garažo. Kot so v preteklosti opozarjali že stanovalci tega razpotegnjenega bloka, so dvomljivi predvsem temelji in statika objekta, ki ni bil niti grajen po najsodobnejših protipotresnih pravilih niti kasneje statično saniran.

Zato smo hoteli zvedeti, kaj je ugotovil statik in katero obliko zaščite pred podorom imajo pripravljeno. Stanovalci se zaradi bližine jame bojijo posedanja hiše, pokanja sten ali celo hujših poškodb in so zahtevali, da pri zaščiti oboda jame uporabijo posebno tehniko, ki da je pri nas ne izvajamo. To pa bi načrtovane stroške gradnje precej podražilo. Glede na težke finančne razmere nas je še zanimalo, ali bo ZIL kot glavni investitor sposoben projekt finančno izpeljati sam, ali pa bo potreboval pomoč sosedov (morebitnih kupcev garaž iz hiš ob Slovenski in Kersnikovi) oziroma občine. Zadnja bi namreč lahko pomagala z odkupom večjega števila garažnih prostorov na račun zasebnih.

Zavarovali so se

Sopartnerja sta odgovorila, da je bil Gradis G izmed šestih izvajalcev, ki so oddali popolne ponudbe, izbran kot najugodnejši. Zagotovil jima je, da izpolnjuje vse pogoje. V gradbeno pogodbo pa sta vseeno vključila še določila o neposrednem plačevanju podizvajalcem. V okviru izvedbe s pogodbo prevzetih del se je glavni izvajalec zavezal, da bo za tista, ki jih ne more opraviti sam, pridobil strokovno usposobljene podizvajalce, in za dela, oddana njim, tudi odgovarjal.

Posebna zaščita jame

Stanovalcem pa zagotavljajo, da je strah, da bi se ponovila delna porušitev gradbene jame v Šiški (Slovenijavino), odveč. Projektno dokumentacijo s statičnimi izračuni in načrtom varovanja gradbene jame so namreč pripravili strokovnjaki. Trdijo, da je gradnja zasnovana tako, da na sosednje objekte ne bo vplivala. In dodajajo, da »gradbeno jamo ščitijo jet ground piloti, ki so dodatno stabilizirani s sidri, za izvedbo katerih imajo sklenjene služnostne pogodbe, skladno z novo prakso upravnih enot. Odkar te zahtevajo tudi sklepanje takih pogodb, četudi so sidra zelo globoko pod zemljo, bo verjetno izvedb zaščite gradbenih jam s sidranjem vedno manj in z opiranjem vedno več, saj sosedje velikokrat v teh postopkih niso pripravljeni sodelovati«.

Obljubljajo monitoring

Pojasnili so še, da nekaj etažnih lastnikov objekta Slovenska 51 take služnostne pogodbe ni hotelo podpisati. Zato je proti temu objektu zavarovanje gradbene jame predvideno z opiranjem, kar pa je prav tako ustrezen način izvedbe. Garažna hiša je hkrati od njega oddaljena več kot štiri metre, kar je dodaten varnostni dejavnik. Ne glede na to so postavili sistem monitoringa za vse sosednje objekte, ki ga bo izvajal ZAG kot strokovna in neodvisna ustanova. Za Slovensko 51 so pridobili še dodatno strokovno mnenje o stanju objekta. Iz njega izhaja, da ta gradnja zanj ne pomeni nobene nevarnosti.

Cena parkirnega prostora

Čeprav so od podpisa pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu minila že štiri leta, so dejali, da »projekt finančno ne odstopa od načrtovanega in tudi način varovanja gradbene jame bistveno ne vpliva na ceno projekta«. Prodaja parkirnih mest v garažni hiši pa je sicer predvidena šele po koncu gradnje, saj ima MOL predkupno pravico na določenem številu mest. O ceni parkirnih prostorov (najetih ali kupljenih) še niso hoteli govoriti, saj bo proizvodna cena znana šele po gradnji, ko bodo znani vsi stroški izvedbe projekta. Prodajno ceno bosta zatem oblikovala občina in ZIL Inženiring skupaj. Prvi dve kleti bosta delovali kot javna parkirna hiša po enakem sistemu kot v prvi fazi PGH Kozolec. Parkirni prostori v tretji kleti pa bodo namenjeni prodaji.

Zgodovina JZP

Mestni svet je julija 2009 župana Zorana Jankovića pooblastil, da z ZIL Inženiringom podpiše pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za GPH Kozolec II. Celotna naložba je bila ocenjena na 5,7 milijona evrov, pri čemer bi bil delež občine 49,75 odstotka ali 2,83 milijona evrov. Občina bi vložila 720 tisočakov vredno zemljišče, 189.200 evrov vredno komunalno opremo, dobrih 1,92 milijona pa v denarju. Skoraj 876 tisočakov bi bilo še izkupička od prodaje idealnega dela zemljišča in odškodnine za podelitev stavbne pravice Zilu. Preostanek denarja bi zagotovil ZIL. Občina bi dobila 160, ZIL pa 89 parkirnih prostorov.

Župan je po pogajanjih 16. decembra 2009 podpisal pogodbo, po kateri so stroški javnega dela projekta 1,72 milijona evrov, zasebnega pa 3,83 milijona, kar skupaj pomeni 5,55 milijona evrov vredno naložbo. Zaradi zmanjšanega vložka MOL se je spremenilo razmerje deležev (ZIL ga je povečal na 70, MOL zmanjšal na 30 odstotkov) in to je bila tudi osnova za drugačno delitev parkirnih prostorov (95 za občino in 154 za zasebnega partnerja).

Podžupan Aleš Čerin je 26. januarja lani podpisal še dopolnilo k pogodbi, ki določa, da bo zasebni partner poleg 20 parkirnih prostorov za potrebe lastnikov in uporabnikov paviljona dobil še 30 mest za sosede, brez katerih ne bi dobil njihovega soglasja za gradbeno dovoljenje. Tem je zagotovil, da jim bo 12 prostorov prodal po lastni ceni (20.900 evrov + ddv), preostalih 18 pa ne po višji tržni ceni, kot bo veljala za druge kupce iz okoliških stanovanj in lokalov. S tem pa se je občini zmanjšalo število prostorov za javno uporabo, ki bi jih lahko poleg dogovorjenih 95 dobila z opcijo prednostnega nakupa.