Tiskane izdaje
Leta 1891 je avstrijska vlada pripravila zakon o najemanju večjih posojil za nova poštna poslopja, v katerem je bilo za ljubljansko pošto predvideno 228.000 goldinarjev. Po njegovem sprejetju je ljubljanska občina začela iskati ustrezno lokacijo ter cesarsko-kraljevemu uradu za pošto in trgovino na Dunaju poslala več predlogov. Naposled so se odločili za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (Slovenske ceste), kjer je stala enonadstropna Luckmannova hiša, v kateri je ta znana ljubljanska podjetniška družina imela trgovino s kolonialnim blagom.
Načrte za novo cesarsko-kraljevo glavno pošto je napravil dunajski gradbeni svetnik in arhitekt Friedrich Setz, medtem ko so gradnjo zaupali ljubljanskemu stavbnemu mojstru Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili 21. maja 1895, stavbo pa dokončali 1. novembra naslednje leto, nato so se poštni uslužbenci vanjo preselili iz nekdanje Maličeve hiše.
V zgradbo so leto pozneje namestili še telefonsko centralo, ki je imela zvezo z Gradcem, Dunajem in Trstom ter je na začetku štela 89, leta 1918 pa štiristo naročnikov.
Glavna pošta danes. Foto: Leon Vidic/Delo
Pročelje dvonadstropnega poštnega poslopja posnema italijanski renesančni slog. Vanj so vgrajeni medaljoni s poštnimi emblemi (poštni rog in strelovodne puščice) ter avstrijski, kranjski in mestni grb. Okoli kupole vrh stavbe so razporejeni kipi pošte, brzojava, železnice in plovbe, na nadstreških stojijo kipi pismonoš in postiljonov, nad uro pa je kamnit orel z razprostrtimi krili. Na fasadi je bil dvojezični napis »Poštni in brzojavni urad« v nemškem in slovenskem jeziku, ki ga zdaj nadomešča napis »Pošta Slovenije«.
Kipi so se sčasoma precej poškodovali, tako da so jih morali odstraniti. Toda ob temeljiti prenovi stavbe ob stoletnici pošte pred dvajsetimi leti, ki so jo zasnovali arhitekti Matija Suhadolc, Janez Glavan in Milko Lovše, so izdelali nove in jih postavili na prejšnja mesta.
Pri tem so se zgledovali po enakih figurah na zgradbah mariborske in celjske pošte, ki izvirata iz istega obdobja. Tako je ljubljanska glavna pošta navzven spet dobila prvotno podobo, medtem ko so notranjost prilagodili zahtevam sodobnega poštnega prometa.
