Kamniška občina bi pomagala črnograditelju

Občina bi spremenila prostorske akte za Eko resort pod Veliko planino, toda soglasja bodo morale dati tudi državne službe.

Objavljeno
21. december 2016 19.02
Godič
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Kamnik – Občina bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bo podjetnik Matjaž Zorman, ki je v Godiču na kmetijskem zemljišču in poplavnem območju ob Kamniški Bistrici brez upravnih dovoljenj zgradil ducat in pol počitniških hišic, vse objekte legaliziral. Zorman, direktor in lastnik družbe Palmieri, je z odločitvijo občinskega vodstva, ki mu skuša pomagati, zelo zadovoljen.

Lani in letos so ob Kamniški Bistrici zrasle lične hišice, podobne pastirskim bajtam na Veliki planini. Težava je v tem, da je Zorman naselje v pičlih osmih mesecih postavil na poplavnem območju (štiri hišice tudi na priobalnem območju) in na črno, zato so inšpekcijske službe ministrstva za okolje in prostor izdale odločbe za rušenje, na katere pa se je pritožil.

Kamniški župan Marjan Šarec je za Delo povedal, da mora investitor zdaj pridobiti izdelovalca občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), vse stroške plačati in dokument dostaviti občini. O njegovi usodi bo najprej odločal občinski svet, nato bo prostorski akt romal na pristojne državne službe, kjer bodo zadevo strokovno ocenili in izdali soglasje ali pa tudi ne. »Ali se bodo soglasodajalci strinjali s takim prostorskim aktom, pa je še zelo veliko vprašanje,« meni prvi mož kamniške občine.

Poplavno ogroženo območje

Na direkciji za vode pravijo, da počitniško naselje Eko resort stoji na poplavno ogroženem območju vodotoka Kamniška Bistrica, gradnja objektov na takih območjih pa je v splošnem prepovedana. Mogoča je le pod pogoji, ki jih določa zakon o vodah, in sicer z izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov, in če je s hidrološko hidravlično študijo ugotovljeno, da je lokacija objektov na območju razreda majhne poplavne nevarnosti. »Na priobalnem pasu pa po zakonu ni dovoljeno ničesar graditi,« je poudarila Verica Vogrinčič z direkcije in dodala, da bo kamniška občina oziroma investitor moral v postopku OPPN upoštevati vse pogoje, ki jih določa zakon o vodah, saj je le v tem primeru mogoče pridobiti pozitivno soglasje.

Inšpektor za okolje je družbi Palmieri in odgovorni osebi zaradi kršitve zakona o vodah s posegi na vodno in priobalno zemljišče brez vodnega soglasja pred dnevi izdal odločbo o prekršku pravne osebe z denarno kaznijo 4000 evrov, medtem ko je odgovorno osebo oglobil s 600 evri. Kazen seveda še ni bila plačana, ker ima investitor možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Krajani, ki nasprotujejo gradnji »po domače«, pa se sprašujejo, kako je mogoče, da bo župan s spremembo občinskega prostorskega načrta šel na roko izvajalcem nezakonite gradnje in tako dobesedno za nazaj opravičil kršenje več predpisov.

Prostorski akt na občino že ta mesec

Matjaž Zorman je zelo zadovoljen, da mu skuša občina v nezavidljivem položaju priskočiti na pomoč. Najel je ljubljansko podjetje LUZ, da bo pripravilo OPPN. Zanj bo odštel od 25 do 30 tisoč evrov, kar se mu ne zdi prav, češ da bi morala ta prostorski akt v celoti plačati občina. Napovedal je, da bo dokument nared že ta mesec in tudi dostavljen občinskim strokovnim službam. Zorman ne priznava, da gre za nedovoljeno gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Po njegovem se je zapletlo zato, ker »je občina lani, med samo gradnjo objektov, spremenila občinski prostorski načrt (OPN), ki po novem takih objektov ne dovoljuje«. Vse objekte je tudi zavaroval, vendar nam imena avstrijske zavarovalnice ni razkril.

Na kamniški upravni enoti pojasnjujejo, da je investitor letos spomladi pridobil upravno dovoljenje za sanitarije, kar je skladno tako s prejšnjim kot tudi novim prostorskim aktom. Za dovoljenje za kozolec, ki ga je prav tako zgradil brez dovoljenja in si pod njim uredil še okrepčevalnico, ki po besedah sosedov »obratuje na polno in vsem inšpekcijskim službam na očeh«, je zaprosil letos septembra. »Za kozolec upravni postopek še ni končan, zato tega ne morem komentirati. Gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, je pa v postopku pridobivanja,« je povedal načelnik upravne enote Mihael Novak.

Neučinkoviti inšpektorji

Zdi se, da inšpekcijske službe ne služijo svojemu namenu. Sposobne so sicer ugotoviti nepravilnosti, ne pa jih tudi sankcionirati. Za kozolec, denimo, ki je že zgrajen in se uporablja kot gostinski lokal, je gradbeni inšpektor že sredi julija letos odločil, da je treba objekt odstraniti. Potem ko se je investitor pritožil, je ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ odločbo odpravilo in primer vrnilo v vnovično odločanje. Ministrstvo je glede ustavitve gradnje in odstranitve sedemnajstih lesenih hišic (z betonskim podstavkom) že odločilo, a o vsebini za zdaj ne morejo obvestiti javnosti, ker odločba še ni bila vročena inšpekcijskemu zavezancu.

Kmetijski inšpektorat pa je kršitelju predpisov izdal ureditveno odločbo, s katero so mu naložili, da s kmetijskega zemljišča odstrani nasut gramoz, zemljišča preplasti z zemljo in poravna z okoliškimi parcelami. Na odločbo se je zavezanec pritožil. Zdaj ima Zorman oziroma družba Palmieri po 1. aprilu 2017 čas, da vse skupaj spravi v prvotno stanje, sicer bo odločba postala izvršljiva. Do katerega datuma po dnevu šaljivcev mora investitor urediti zadevo, pa na inšpektoratu niso zapisali.