Kino Bežigrad - moj življenjski projekt, tako kot frizerski salon

Ljubljana – Pred natanko petintridesetimi leti, 26. marca 1980, je Kinematografsko podjetje Ljubljana v Plavi laguni za Bežigradom odprlo novo kinodvorano, že osmo v glavnem mestu. Takrat so si na 361 »zelo udobnih sedežih v okusno opremljeni dvorani«, kot smo poročali v Delu, gledalci ogledali film Muppetki gredo v Hollywood. Program je bil osredotočen predvsem na družinske filme. Osem let pozneje so se tja iz kina Mojca preselili še mladinski filmski abonmaji.

Kot družinski kino s poudarkom na otroškem programu si je svoje kino-gledališče zamislil tudi Edis Vukalić, ljubljanski frizer, ki se je odločil propadajoče prostore bežigrajskega kina (sameval je od zaprtja leta 2002) najeti, prenoviti in odpreti na njegovo 35. obletnico.

Omisliti si kino najbrž ni odločitev, ki bi jo sprejeli čez noč?

Že dolgo sem se spraševal, zakaj moram svojo družino – imam dva otroka, peljati v kino v Kranj. Nič nimam proti Kranju in Cineplexxu, seveda ne, toda za nekoga, ki živi v Ljubljani in ima natrpan urnik, je to kar velik projekt.

Sicer ste Ljubljančan?

Da, Šiškar. Kino Mojca sem gledal skozi okno stanovanja. Odraščal sem v neposredni bližini kina in filmi oziroma še prej risanke so bili vedno del mojega življenja.

In kateri je vaš najljubši film?

Pogumno srce (Braveheart). Sem bolj zgodovinsko-fantastični tip. Rad imam, da me zgodba spomni na čase, kako je bilo, pa na žalost ni več tako.

Vas na kino Bežigrad vežejo kakšni posebni spomini?

Zadnji film, ki sem ga tam gledal, je bil Hitri in drzni 1, zdaj bom tako rekoč v lastnem kinu zavrtel sedmi del te franšize. Spomnim se še filma Top Gun, pa kako sem prvo ljubezen peljal gledat Titanik in vmes iz dvorane tekel po robčke.

Imeti kino, so to vaše sanje?

Lahko tudi tako rečeva. Najprej sem se zanimal za prenovo kina Mojca, predvsem zato, ker ima zgodovino otroškega kina, pa je v tako slabem stanju, da bi ga bilo najbrž najbolje podreti in zgraditi novega. Poleg tega je ta del Šiške nekako zamrl. Tudi parkirnih prostorov ni v okolici.

Kolikor vem, okoli bežigrajskega kina prav tako ni veliko možnosti za parkiranje, že zaradi bližine zdravstvenega doma, gimnazije ... Ste razmišljali o tej težavi?

Na srečo smo dobili parkirišče med Plavim barom in Slovenijalesom, kjer so tri parkirišča, drugo poleg drugega. Po 16. uri bomo za obiskovalce kina imeli tam rezerviranih okoli 180 parkirnih mest. Moram povedati, da so sosedski odnosi nad pričakovanji. Vsi se zelo pozitivno odzivajo na naš projekt. Kljub temu da smo ropotali, prenavljali in so tudi konec tedna hrumeli tovornjaki, ki so odvažali material. Starejše občane iz soseske, ki jih je zanimalo, kaj se dogaja, sem povabil na ogled renoviranja dvorane. In vsi so bili navdušeni, da bo v soseski spet zaživel kino. Povem vam, da bo ta del Bežigrada ponovno zacvetel prav zaradi kina. Z dogajanjem nameravamo povezati tudi podhod, ki je precej zapuščen.

Ste dobili kakšna finančna sredstva od mesta, sponzorjev? Kolikšen je vložek v prenovo?

Nisem zaprosil za mestna sredstva. Nekaj sem vložil sam, nekaj moj oče in moja družina. Kot sem povedal tudi drugim novinarjem, je vložek velik. Treba je bilo prenoviti vse stole, akustiko, kupiti platno, samo projektor je stal 40 tisoč evrov. Poglejte, to odločitev sem sprejel in zdaj je že skorajda uresničena, zato manj ko razmišljam o tem, bolje je. Ljudje običajno na to mojo potezo gledajo kot na finančni zalogaj. Sam pa vidim v tem poslovno priložnost, ki je morda cenejša kot marsikatera druga stvar, ki jo kdo ta hip odpira. Gre za moj življenjski projekt. Tako kot je to frizerski salon, ki ga vodim z dušo in je odprt že deseto leto, pa so vsi dvomili, ali mi bo uspelo. Zdaj imam 14 zaposlenih. Treba je znati ljudi motivirati, predvsem pa moraš biti nenehno zraven. Tako nameravam začrtati tudi kino.

Potem bo frizerski salon trpel?

Zdaj najbolj trpi, ampak po odprtju bo bolje.

No, ne moremo reči, da se s prenovo dvorane zadeva konča. S premiero se bo pravo delo šele zares začelo. Kolosej ugaša, Kinodvor se sicer lahko pohvali z vsako leto več gledalci, vendar za tem stoji velika in strokovna ekipa. A tudi tam lahko potrdijo, da je filmsko občinstvo muhasto in nepredvidljivo. Kako ste se vi lotili programskega dela vašega kina?

Kinodvor je moj stil. Malo opera, balkončki. Všeč mi je ta toplina, ko prideš tja, se zdi, kot da se vsi poznajo. To je občutek – osebni stik, ki ga želim v kinu Bežigrad. Zastavil sem ga kot neodvisni, monokino. V dogovoru sem z vsemi distributerji. In moram povedati, da so vsi zelo korektni, ažurni in profesionalni.

Prostor kina Bežigrad nameravate nameniti za kino in gledališko dejavnost. Kakšni so vaši vzori? Lahko pričakujemo nekaj med SiTi Teatrom in Kinodvorom?

Natančno tako. Gre za mešanico filmske in gledališke kulture. Še vedno bo imel prvo besedo kino, sobotni dopoldnevi pa bodo rezervirani za otroke – matineje, delavnice in otroško gledališče, ki ga prevzema Lucija Čirović, ki je že dolga leta moja stranka v frizerskem salonu.

Kdo še sestavlja vaš programski odbor?

To je prijateljski krog, s katerim sodelujem že leta tudi pri drugih projektih. V sto odstotkih je projekt povezan z mojim poslom. Vsak človek ima okoli sebe prijatelje, ene za šport, druge za pivo in tretje za poslovne zadeve. Frizerski salon je kot nekakšen poštni nabiralnik, v katerega ljudje oddajajo pohvale in pritožbe. Kot frizer strižem ljudi z estrade, umetnike in ti so se mi vedno pogosteje pritoževali, da nimajo prostora, kjer bi se lahko izražali. Začel sem razmišljati, da bi sam odprl tak prostor, kjer bi se lahko umetniki izražali, in konec koncev, kjer bi se tudi jaz imel dobro.

Torej nimate programskega vodje?

Ne. Trenutno sem to sam. Da bi prevzel del gledališkega programa, se dogovarjam z Brankom Đurićem Đurom, ampak ne bi rad vnaprej nič govoril.

Začenjate s filmom Strelec: Krvava pogodba. Kakšen poseben razlog, da ste izbrali ta film?

Ne. Tako je ravno datumsko sovpadlo. Sean Penn je … no, zasedba je idealna. V soboto se otroški program odpira s filmom Domov.

Koliko predstav pa načrtujete na dan?

Štiri do pet, konec tedna še več, ker bo pridružen še otroški program – risanke, mladinski filmi. Delavnice pa bodo potekale v sklopu gostinskega lokala, kjer je mali oder.

Tudi koncerte nameravate prirejati v kinu …

To bo bolj unplugged zadeva. Ne bom posegal v urbano okolico kina. Ne bo živžava, diskoteke in drugega cirkusa. V mislih imam umirjene, sedeče koncerte, kot je recimo, ko radio Aktual povabi svoje poslušalce na koncert Oliverja Dragojevića.

Torej boste dvorano tržili tudi v komercialne namene?

Da, predvsem za seje, seminarje in predavanja.