Kvart Art: »Lahko je bogat, kdor 'ma kulturo rad!«

Sedem kulturnoumetniških ustanov se je povezalo v kulturno sosesko.

Objavljeno
18. september 2015 19.12
Danes je vrata odprla nova Kulturna soseska, ki bo povezala kulturne ustanove med Tivolijem, Prešernovo, Cankarjevo, Tomšičevo in Župančičevo ulico. Na sliki odprtje kulturne soseske pred gradom Tivoli.Baloni Ljubljana, 17, 09,
Tina Lešničar, Ljubljana
Tina Lešničar, Ljubljana

»Naj pesem nagovarja sliko, naj arija odmeva v vaški situli, naj minerali in metulji navdihujejo grafične ustvarjalce. Naj se umetnost povezuje!« so bile besede pesnika in predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetine ob slavnostnem odprtju ljubljanske kulturne soseske, ljubkovalno imenovane Kvart Art.

V kulturno sosesko se je združilo sedem kulturnih ustanov, ki jih druži umetnost, pa tudi skupna geografska lega. Na dober kvadratni kilometer velikem mestnem predelu, ki sega od Prešernove, Župančičeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Windischerjeve ulice do gradu Tivoli, namreč stojijo Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Narodna galerija, SNG Opera in balet Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije ter Društvo slovenskih pisateljev. Med literati se je zato porodila ideja o združitvi umetniških ustanov, predvsem z željo po skupni predstavitvi svojih programov in dejavnosti.

Krizantema na siromakovi suknji

Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, kjer se je v četrtek popoldne zbralo nekaj kulturnikov, povabljencev in naključnih sprehajalcev, je Ivo Svetina poudaril, da ni naključje, da kulturno sosesko odpirajo v času, ko se kulturi in umetnosti napovedujejo temni časi. Naj spomnimo, da je vlada pred kratkim napovedala 11-odstotno zmanjšanje sredstev, namenjenih kulturi – nakar so kulturniki na vlado naslovili svojih 11 zahtev za več denarja. V nadaljevanju je bilo nekaj govora o revščini, ki pesti kulturo in umetnost, čeprav sta, kot bi rekel Cankar, krizantema na siromakovi suknji. Tudi župan Janković, ki se, kot je sam povedal, ne spozna na kulturo, je bojda nekje bral, da so vsi veliki umetniki živeli v revščini. »In morda,« jih je hotel pomiriti »vam hoče država s krčenjem sredstev le omogočiti, da postanete veliki.« No, tej njegovi domislici se nihče ni nasmehnil. Navzoči literati in predstavniki ustanov so v svojih nagovorih vsi po vrsti zavračali floskulo o revnem umetniku, in nasprotno trdili, da so lastniki in upravljavci bogastva. In tudi ni vlade in politike, ki bi njihovo moč in silo uničila.

Na te besede se je župan Janković zopet navezal in brž poudaril, da ljubljanska občina že deveto leto zapored kulturi iz mestnega proračuna namenja vsakič nekoliko večji delež, zbrane pa pomiril, da se bosta umetnost in kultura v stiski vedno lahko zatekli k njemu. Mojster improvizacije Matjaž Pikalo je takoj spesnil priložnostno kitico:

Kaj je art?

Art je kvart.

Za to ni treba bit' reven

lahko je bogat, kdor 'ma kulturo rad.

Kulturna soseska je že dobila tudi svoj logotip »Bogastvo bogatega«, ki ga je ustvaril Klemen Učakar in nekaj primerkov, obiskovalcem v večen spomin na slavnostni dogodek, odtisnil kar na kraju samem.

Navdihnjeni kulturni sprehod

Nato je sedem šopov rožnatih balonov poletelo v nebo. Kot simbol visokoletečih upov in načrtov združenih kulturnikov. Potem se je kulturni sprevod z dvema godbenikoma na čelu spustil po Plečnikovem drevoredu. Odprtih vrat je goste že čakala Moderna galerija, kjer jih je nagovoril Esad Babačić, ki se je predstavil kot »varuh sodobne umetnosti« – res si namreč svoj finančni položaj trenutno teši z delom čuvaja v galeriji, kar mu omogoča veliko časa za pisanje novega romana. Njegov lapidarni govor je navdihnila slika Sava Valentinčiča iz leta 1976, brez naslova, ki odvisno od opazovalca evocira podobo morja, v Babačiću pa je vzbudila podobo puščave, z upanjem.

Kulturna pot je nato vodila mimo kamnitega Trubarja, ki ga je vlada letos razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, v Narodno galerijo, ki bo z novim letom zasijala v prenovljeni podobi. Tam je svojo hudomušno, šolarjem namenjeno pesnitev o Mariji Tereziji (njen portret je namreč eden od biserov tamkajšnje zbirke) recitiral Andrej Rozman Roza, medtem ko so se nekateri resno lotili sestavljanja delčkov njene podobe v sestavljanki. Karavana je krenila naprej in zavila v najlepšo dvorano v najlepšem mestu – SNG Opero in balet, kjer je samo za to priložnost zaigral operni orkester, mezzosopranistka Elena Dobravec pa odpela arijo Kerubina iz opere Figarova svatba.

Glasba je bila motiv predstavitve tudi na predzadnji postaji – v Narodnem in v Prirodoslovnem muzeju. Kot vsi pred njimi so tudi tam postavili v ospredje največje zaklade svojih zbirk. V Muzejski palači, ki bo prihodnje leto praznovala 200-letnico odprtja, je to gotovo neandertalska piščal, iz katere najrazličnejše melodije izvablja glasbenik Ljuben Dimkaroski. Če je kdo morda pomislil, kaj v kulturni četi dela Prirodoslovni muzej, ga je predstavitev aparatur za snemanje ptičjega petja, ki jo je pripravil vodja kustodiata za nevretenčarje Tomi Trilar, gotovo prepričala, da se naravoslovci svojega dela ne lotevajo nič manj strastno in navdihnjeno kot umetniki.

Z umetnostjo navdihnjen večerni sprehod se je tako, kot se spodobilo, sklenil v sobanah Društva slovenskih pisateljev, kjer so zbrani nazdravili na medsosedsko povezovanje in napovedali že naslednje novo skupno druženje – 3. decembra na Ta veseli dan kulture.