Tiskane izdaje
Ljubljana - V središču prestolnice so bile koncentracije trdih delcev v zraku decembra presežene kar 28-krat. Le tri dni v preteklem mesecu torej nismo vdihavali čezmerno onesnaženega zraka. Trend se je nadaljeval tudi v prvih januarskih dneh, dokler včeraj veter ni razpihal ozračja. Na ministrstvu in občini so kljub temu zelo zadovoljni z izvajanjem ukrepov za zmanjševanje koncentracij delcev pm10 v zraku.
Zaradi vremenskih razmer je bil decembra zrak s trdimi delci čezmerno nasičen v večini slovenskih mest, kjer sicer zaznavajo pretirano vsebnost pm10. Agencija za okolje (Arso) je zato tudi izdala več opozoril. Po podatkih meritev na lokaciji Tivolska-Vošnjakova mejna dnevna vrednost koncentracij (50 µg/m³) ni bila presežena le 22., 28. in 29. decembra.
Glavni vir delcev pm10 so kurišča, saj so kritični predvsem zimski meseci, medtem ko med majem in septembrom, ko se ne kuri, le redko pride do preseganja. Drugi pomemben vir je promet, kar potrjuje merilna postaja v središču Ljubljane, ki deluje pod okriljem občine in kjer so mejne vrednosti presežene precej večkrat kot na merilni postaji za Bežigradom, ki deluje pod okriljem Arsa.
Da bi izpolnili evropske standarde, v letu ne bi smelo biti več kot 35 preseganj dnevnih mejnih vrednosti. V središču Ljubljane je ta meja vedno presežena, lani je bilo dni s previsokimi koncentracijami delcev pm10 po še neuradnih podatkih 66, leto prej 85. Tudi Arso še nima dokončnih podatkov za lani, po njihovi oceni pa so bile mejne dnevne vrednosti za Bežigradom presežene 37-krat. Predlanskim so izmerili 43 preseganj, tako da zrak ne ustreza standardom že drugo leto zapored, potem ko so bile vrednosti v obdobju 2012-2014 znotraj dovoljenega. Lansko sliko kazita predvsem januar in december: za Bežigradom v ta dva meseca padejo tako rekoč vsa preseganja, v centru mesta pa dobre tri četrtine čezmernih dnevnih vrednosti (januarja 23 in decembra 28). Povprečne letne vrednosti delcev pm10 se v centru gibajo okoli 40 µg/m³, kolikor je tudi dovoljena meja, za Bežigradom so nekoliko nižje. Vendar velja omeniti, da Svetovna zdravstvena organizacija mejo letnih priporočenih povprečnih vrednosti postavlja precej nižje, in sicer pri 20 µg/m³.
Infografika: Delo
Optimizem na MOL in MOP
Kljub skrb vzbujajočim podatkom pa so tako na občini kot na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) zadovoljni z izvajanjem ukrepov za izboljšanje zraka. »Sodeč po statističnih podatkih meritev onesnaženosti zraka na letni ravni na obeh merilnih postajah v središču mesta so ukrepi pozitivno vplivali na onesnaženost zraka v Ljubljani,« so zapisali na mestnem oddelku za varstvo okolja in priložili podatke o meritvah v središču mesta v preteklem desetletju, ki kažejo padajoč trend. Toda vsebnost delcev pm10 v zraku se je v zadnjih dveh letih v primerjavi z letom 2014 spet občutno povečala.
Infografika: Delo
Kot pojasnjujejo na MOL, so razlog neugodne vremenske razmere v kurilni sezoni, saj so daljša obdobja inverzije preprečevala izmenjavo onesnaženega kotlinskega zraka s širšim zaledjem. Tudi na Arsu medletna nihanja pripisujejo različnim meteorološkim razmeram: »Tako je bilo z vidika onesnaženosti zunanjega zraka z delci pm10 izrazito ugodno leto 2014, ko je bila hladna polovica nadpovprečno topla in namočena.« Da so izvedeni ukrepi nedvomno prispevali k izboljšanju zraka, so prepričani na MOP, a pravijo, da prav zaradi velikega vpliva meteoroloških dejavnikov tega prispevka ni mogoče natančno ovrednotiti.
Kako blizu 84 milijonov?
Z iztekom leta se je končalo dveletno obdobje, za katero so na ministrstvu v sodelovanju z občino sprejeli seznam 36 ukrepov, katerih stroški so bili ocenjeni na več kot 84 milijonov evrov (28 milijonov naj bi zagotovila občina, 23 milijonov država, 33 pa »drugi subjekti« - zasebniki za energetsko obnovo stavb, vgradnjo toplotnih črpalk in toplotnih postaj ...).
Infografika: Delo
Tako občino kot ministrstvo smo vprašali, kateri ukrepi so bili izvedeni v celoti, kateri le delno in kateri sploh ne, vendar jasnih odgovorov nismo dobili. Na MOL pravijo, da je poročilo o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v pripravi in bo nared predvidoma do konca januarja. Po njihovi oceni je bil sicer program ukrepov »v dobršnem delu izveden«. Tudi na vprašanje, koliko od predvidenih 28 milijonov evrov je bilo dejansko porabljenih, so odgovorili, da bo to razvidno iz poročila. Opozorili pa so na nakup 30 novih avtobusov na stisnjeni zemeljski plin za 10 milijonov evrov. To je bil bržkone najdražji ukrep, ki prispeva k izboljšanju zraka in manj k izpustom v prometu in s katerim so tudi presegli načrt iz programa ukrepov (predvideno je bilo, da bosta občina in država za obnovo voznega parka LPP v treh letih skupaj namenili dobrih šest milijonov evrov).
Na MOP so na vprašanje, koliko od načrtovanih 23 milijonov evrov je država zagotovila za izboljšanje zraka v prestolnici, postregli s podatkom, da so iz sklada za podnebne spremembe v obdobju 2014-2016 od predvidenih 10,8 milijona evrov zagotovili 5,6 milijona, največ za izolacijske fasade in že prej omenjeni nakup avtobusov. Dodajajo, da se je izvedba nekaterih ukrepov zamaknila zaradi črpanja kohezijskih sredstev iz nove finančne perspektive.
Za področje trajnostne rabe energije je namreč v obdobju 2014-2020 država namenila več kot 200 milijonov evrov. Sredstva so usmerjena predvsem v energetsko obnovo javnih stavb, zato je vprašanje, koliko se bodo zaradi tega zmanjšale vsebnosti delcev pm10, katerih vir so predvsem individualna kurišča. Na občini poudarjajo pomen uspešne širitve omrežja daljinskega ogrevanja in plinovoda v mestu in na njegovem obrobju, a dodajajo, da je »problem onesnaženega zraka še vedno pereč zlasti zaradi posameznikov, ki z neustreznim načinom kurjenja ali s sežiganjem neustreznega kuriva v pečeh stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic hudo onesnažujejo zrak, učinkovitega nadzora pa na tem področju ni«.
Infografika: Delo
Dodajajo, da je nadzor nad individualnimi kurišči v pristojnosti republiškega inšpektorata za okolje, veljavna zakonodaja pa hitrega in učinkovitega nadzora ne omogoča. »Glede tega smo že večkrat predlagali MOP, da uvede telemetrični nadzor, ki bi omogočal optični nadzor emisij dimnih plinov in takojšnje izrekanje kazni kršiteljem brez potrebnega dostopanja do kurilnih naprav (kakor je predvideno v predpisih).«
Zamuda pri novih ukrepih
Morda bo priložnost za takšne spremembe nov program ukrepov za obdobje 2017-2019, ki bi ga ministrstvo moralo pripraviti že septembra lani. Kot pravijo na MOP, je osnutek v »zaključni fazi usklajevanja med ministrstvom in MOL in bo predvidoma še ta mesec poslan v javno obravnavo«. Osnovna strategija za področji trajnostne mobilnosti in ogrevanja stavb z malimi kurilnimi napravami se po njihovih besedah ne bo spremenila, dodani pa bodo novi ukrepi, ki »bodo zagotavljali še bolj celovit pristop in še učinkovitejše izboljševanje kakovosti zraka«. Na občini pričakujejo, da bo noveliran odlok z ukrepi predvidoma sprejet v prvi polovici leta.
