Ljubljana bo manj ogrožena, a še zdaleč ne varna

Ljubljana – Po večletnih pripravah bo država končno začela uresničevati državni prostorski načrt (DPN) za izboljšanje varnosti pred poplavami na jugozahodnem delu Ljubljane in v občini Dobrova - Polhov Gradec. Sredi tega meseca se bodo na številnih parcelah vzdolž Malega grabna geometri lotili parcelacije zemljišč, potrebnih za kasnejšo izvedbo protipoplavnih ukrepov.

Da bi se izognili zapletom na terenu, je državna direkcija za vode za prebivalce četrtnih skupnosti Vič, Trnovo in Rožnik, kjer bo v prihodnjih štirih letih izvedena večina protipoplavnih ukrepov, v četrtek pripravila javno predstavitev projekta »Gradaščica, gradimo, da ščitimo«.

V polni dvorani nekdanje viške občine na Trgu MDB je direktorica urada za upravljanje z vodami Suzana Stražar pojasnila, da gre za državni projekt, ki ga bo v največjem deležu financirala EU iz kohezijskih skladov. Skupaj bo stal kar 41 milijonov evrov, zaradi zahtevnosti in prošnje občine Dobrova - Polhov Gradec pa bo izveden v dveh delih.

V prvi in hkrati najobsežnejši fazi, ki bo vredna 31 milijonov evrov, bodo v etapi 1A izvedli regulacijo Malega grabna z vsemi objekti in ureditvami vse do Bokalškega jezu, zgradili 1600 metrov dolg razbremenilnik od Ceste dveh cesarjev do izliva v potok Curnovec, postavili več nasipov ter razširili in poglobili Gradaščico in uredili območje Kozarij z visokovodnimi nasipi in zidovi; predviden je tudi prečni nasip na območju Poti čez gmajno. V etapi 1B bo na območju Dolenje vasi povišan in podaljšan sedanji nasip, v Polhovem Gradcu pa bodo poglobili strugo Božne, zgradili nov nasip in podaljšali sedanjega ter izvedli še nekaj manjših posegov v okolici hiš.

V drugi fazi, ki jo bodo po dosedanjih načrtih začeli izvajati šele leta 2021, bodo uredili še suhi zadrževalnik Razori med naseljema Dobrova in Razori do ceste Ljubljana–Stranska vas. Obenem bodo regulirali in sanirali potoke Gradaščica, Ostrožnik in Horjulka.

Protipoplavni ukrepi na območju MOL bodo po zdajšnjem časovnem načrtu končani do 1. januarja 2021, na območju občine Dobrova-Polhov Gradec pa leta 2023.

Parcelacija

Po zagotovilih na predstavitvi je država že izdelala projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. To pomeni, da se bodo na priobalnih zemljiščih ob Malem grabnu in Gradaščici v MOL v prihodnjih dneh pojavili geometri in se lotili parcelacije zemljišč.

Po oceni Stražarjeve gre za zemljišča okoli dvesto zasebnih lastnikov in solastnikov, Matija Führer iz podjetja Geofoto pa je ob tem povedal, da morebitno nestrinjanje lastnika zemljišča s parcelacijo postopka ne more ustaviti. V primeru sodnega postopka bodo lastniki upravičeni do odškodnine, če jim bo na sodišču uspelo dokazati napako geometrov. V prihodnjih dveh do treh tednih bodo vsi lastniki povabljeni na geodetski postopek (mejna obravnava bo v obliki javne razgrnitve), zatem bo na vrsti postavljanje mejnih znamenj. Vsak bo na koncu dobil odločbo Gursa. Šele ko bodo te pravnomočne, bo sledil odkup. Odvisno od potreb bodo od posameznih lastnikov odkupovali pasove, v povprečju široke od enega do treh ali petih metrov.

Bojijo se zamud

Na predstavitvi začuda večine navzočih ni skrbelo, koliko metrov zemljišč ob potoku bodo morali prodati zaradi širitve struge ali gradnje protipoplavnega zidu ob njem, temveč so si bolj želeli vedeti, kdaj jih ne bo več poplavljalo. Prav tako jih skrbi, ali napovedan časovni načrt ne bo kmalu spet spremenjen. Sploh ker ljubljanska občina, ki bi že morala graditi zadrževalnik na Brdnikovi, z gradnjo zamuja že osem mesecev, saj zaradi pritožb gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno.

Čeprav je vsak od predvidenih protipoplavnih ukrepov pomemben za zmanjšanje nevarnosti pred poplavami, pa po mnenju Roka Fazarinca, glavnega pripravljavca protipoplavnih ukrepov za ta evropski projekt, ti ne bodo učinkoviti, dokler ne bo izveden glavni, to je suhi zadrževalnik Razori. Ta bi namreč ustavil glavni poplavni val voda, ki se ob hudih neurjih stečejo s Polhograjskega hribovja proti Ljubljani. Zanj je bistveno zadrževanje hudourniške vode nad Ljubljano, vsi drugi ukrepi pa so sicer nujni, a nezadostni.

Poglavitni ukrepi

V etapi 1A bodo regulirali šest kilometrov Malega grabna, pri čemer bodo zaradi naravovarstvenih omejitev strugo smeli poglobiti le na treh mestih. Zanimivo je, da bo potok ponekod dvakrat ali celo trikrat širši, kot je zdaj. To pomeni, da bo treba samo v okviru te etape z močno zaraslih brežin odpeljati kar 250.000 kubičnih metrov odvečne in z japonskim dresnikom »okužene« zemljine. Ker tega materiala na deponiji Barje nočejo, ga bodo shranjevali na začasnih deponijah, ki pa ne bodo na območju zaščitenega krajinskega parka Barje. Tako bo, dokler ne bodo uredili trajnejše deponije v Gameljnah (OPPN zanjo še ni sprejet). Z omenjenimi ukrepi se bo pretočnost Malega grabna povečala za dvakrat; ponekod zaradi poglobitev, drugje zaradi poplavnih teras, na enem delu pa bodo reaktivirali tudi stari rečni rokav. Svoje bo prispeval še poldrugi kilometer dolg in tri metre globok razbremenilnik ob avtocesti, kjer se bo odvajala odvečna voda z območja Kozarij in Kosovega polja do Curnovca, tam pa se bo nato razlivala po barjanskih travnikih.