Ljubljana s tretjega mesta napada Bristol in Bruselj

Zelena prestolnica Evrope 2015: Ljubljani dobra ocena za ravnanje z vodo in energetsko učinkovitost, slabša za trajnostno rabo tal in ekološke inovacije.

Objavljeno
23. maj 2013 11.45
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Dvanajstčlanska delegacija MOL bo jutri v Bruslju poskušala prepričati žirijo, da si prav naše glavno mesto najbolj zasluži naslov zelene prestolnice Evrope za leto 2015. Ljubljana se je med štiri finaliste tekmovanja uvrstila s tretjo najboljšo oceno.

Za naslov zelene prestolnice Evrope se bo Ljubljana pomerila z Bristolom, Brusljem in Glasgowom. Ta mesta je strokovna komisija med osmimi prijavljenimi mesti na podlagi 12 kriterijev ocenila najbolje. Za vsako od področij so morali kandidati predstaviti stanje, opisati ukrepe v zadnjih desetih letih, dolgoročne cilje in načrt za njihovo uresničitev ter navedbe podpreti z dokumenti.

Bristol daleč pred vsemi

Prvo mesto je v »predizboru« zasedel Bristol, ki ga je strokovna komisija najbolje ocenila po devetih kriterijih, pri treh (prispevek k podnebnim spremembam, odpadki in ravnanje lokalnih organov z okoljem) pa je bil bolje ocenjen le Bruselj; sledi Ljubljana, četrti pa je bil Glasgow.

V predstavitvenem poročilu strokovne komisije o naši prestolnici je v ospredju področje vode, saj gospodinjstvo v Ljubljani na dan povprečno porabi 125,8 litra vode, kar je »zelo dobro glede na evropsko povprečje«. Poudarjajo tudi zmanjšanje emisij CO₂ od leta 1990, načrt za njihovo zmanjšanje do leta 2020 za nadaljnjih 30 odstotkov ter lani sprejeto prometno politiko MOL, kjer so »načrti jasni, ambiciozni in dobro prilagojeni lokalnemu okolju«. Posebej je omenjena tudi POT kot priljubljen zunanji prostor za rekreacijo.

Dobro smo se odrezali pri vodi

Pri ocenjevanju po posameznih kriterijih je Ljubljana na treh področjih dobila drugo najboljšo oceno, na treh četrto, pri preostalih pa je zasedla tretje mesto (glej graf). Zanimiva je predvsem dobra ocena na področju čiščenja odpadnih vod, kjer so ocenjevalci poleg jasnih načrtov za prihodnost pohvalili tudi velik delež priključenosti gospodinjstev na javno kanalizacijo. Znano je, da v Ljubljani manjka še skoraj tretjina kanalizacijskega omrežja, a ker gre za redkeje poseljena območja, je delež priključenosti toliko večji. Solidno oceno je dobila tudi za zrak, čeprav ima težave s čezmernimi koncentracijami prašnih delcev PM10.

Posamezna področja so sicer ocenjevali različni strokovnjaki, zato se tudi poročila razlikujejo: nekatera vsebujejo samo pozitivne vidike prijave (čeprav ocena ni nujno najvišja), druga govorijo predvsem o načrtih za prihodnost.

Letos manj kandidatov

Izbor za naslov zelene prestolnice Evrope je letos četrtič. Leta 2009 so med 35 kandidati izbrali nosilca naslova za leti 2010 in 2011 – to sta bila Stockholm in Hamburg. Leta 2010 so med 17 kandidati izbrali zmagovalca za leti 2012 in 2013, Victoria-Gasteiz in Nantes, ki naslov nosi letos. Prihodnje leto bo zelena prestolnica Evrope København, ki je bil med 18 kandidati izbran lani. Joe Hannon, uradni govorec za okolje pri evropski komisiji, je na vprašanje, kako komentira dejastvo, da se je letos na tekmovanje prijavilo precej manj mest kot v prejšnjih izborih, odgovoril, da je izbor tokrat prvič drugo leto zapored. »Zdaj krepimo svoje promocijske aktivnosti in upamo, da se bo za naslov za leto 2016 prijavilo več kandidatov.«

Ljubljana letos sicer sodeluje tretjič, prijavila se ni le na prvi izbor. Letos ji je prvič uspel preboj med finaliste, v prejšnjih dveh poskusih pa je zasedla 12. mesto. Vsako leto komisija pripravi tudi poročilo o dobrih praksah na različnih področjih v mestih, ki so kandidirala za naslov, a Ljubljana se med primere dobrih praks doslej ni uvrstila.

Kakšne možnosti pravzaprav ima, da osvoji naslov zelene prestolnice Evrope, glede na to, da ji je strokovna komisija pripisala šele tretjo oceno? Hannon pojasnjuje, da žirija upošteva tako poročilo strokovne komisije kot predstavitev finalistov – jutri naj bi vsa štiri mesta predstavila svojo vizijo, vlogo vzornika in komunikacijski načrt –, a kolikšen vpliv ima posamezni del, ni mogoče določiti: »Odločitev žirije lahko odstopa od priporočil strokovne komisije.«

V Bruselj potuje vrh občine

In kako je bilo na preteklih izborih? Zmagovalec lanskega izbora København je tudi v »predtekmovanju« dosegel najvišjo oceno med vsemi, prav tako izbranca prvih dveh let, Stockholm in Hamburg. Drugače pa je bilo v izboru za leti 2012 in 2013, ko sta poznejša zmagovalca, Victoria-Gasteiz in Nantes, od strokovne komisije dobila šele 3. in 5. oceno. MOL v Bruselj sicer pošilja močno delegacijo z županom Zoranom Jankovićem in dvema podžupanoma (Tjaša Ficko in Janez Koželj) na čelu. Poleg njih bodo v Bruselj potovali še vodji oddelkov za urejanje prostora in varstvo okolja, Miran Gajšek in Nataša Jazbinšek Seršen, direktorica javnega holdinga Zdenka Grozde, direktorji javnih podjetij Vo-Ka (Krištof Mlakar) , Snaga (Janko Kramžar), LPP (Peter Horvat), direktor razvojne službe javnega podjetja Energetika Aleš Cjuha ter Simona Berden iz mestne službe za razvojne projekte in investicije in Nuša Krajnc iz županovega kabineta.

Žiriji bodo predstavili izhodišča urbanističnega načrtovanja, občinski prostorski načrt, prenovo mestnega središča, projekte CIVITAS, Bicikelj, Rcero, zelena urbana območja in prenovljene površine v mestu ter na splošno zeleno identiteto mesta (PST, Krajinski parki, biotska raznovrstnost ...), projekt CIVITAS in drugo, so sporočili z MOL. 

Na vprašanje, katere so po njihovem mnenju prednosti Ljubljane v primerjavi z ostalimi finalisti, pa so na občini odgovorili: "Prednost Ljubljane so, poleg njenih naravnih danosti, velike spremembe (številne izvedene aktivnosti in projekti) za večjo kakovost življenja v mestu v relativno kratkem obdobju."