Lokacija dobra, stanje obupno

Ljubljana – Za 919 kvadratnih metrov stanovanjskih in poslovnih površin v sicer precej dotrajani stavbi na Križevniški 2, ki sta jih občina in njen stanovanjski sklad prodajala za 797 tisočakov, se na torkovi javni dražbi ni pojavil noben interesent.

Občina je v paketu prodajala sedem manjših poslovnih prostorov (velikih od 24 do 42 kvadratnih metrov, le eden ima nekaj več kot 79 kvadratnih metrov) in več različno velikih stanovanj v skupni izmeri 478 kvadratnih metrov. Pri tem je zanimivo, da so vsi poslovni prostori zasedeni (pet uporabnikov in dva najemnika), medtem ko so stanovanja prazna.

Mestni stanovanjski sklad pa je prodajal le tri prazna stanovanja. Dve manjši, obe s shrambo, imata približno 40 kvadratnih metrov površine, večje, to je brez shrambe, pa skoraj 87 kvadratnih metrov.

Veliko zanimanja

Morebitni kupci poslovnih prostorov in stanovanj v skupnem paketu so bili že pred dražbo opozorjeni, da stavba še nima dokončno urejene etažne lastnine. Zato so prodajane nepremičnine vpisane med nerazdeljeni del stavbe z začasno identifikacijsko oznako. Vpis lastninske pravice bo na posameznih delih mogoč šele po vzpostavitvi dokončne etažne lastnine. V stavbi je sicer v zasebni lasti še pet stanovanj. Poleg tega so vsakogar opozorili, da bo z nakupom moral prevzeti tudi vse pravice in obveznosti najemodajalca po veljavnih pogodbah in da kupujejo le nepremičnine brez opreme, ki je v posameznih prostorih.

Ker gre za stavbo v središču mesta oziroma starega mestnega jedra, je za nakup stanovanj in poslovnih prostorov ne glede na zgoraj navedena pravna dejstva vladalo precejšnje zanimanje. Zvedeli smo, da so poleg uradnega dne za ogled nepremičnin morali organizirati še dodatna ogleda. Mnogi od morebitnih kupcev pa so bili po njem precej razočarani, saj v slabem stanju ni le fasada, temveč je precej dotrajana tudi notranjščina večine prostorov.

Trenutna podoba

Kot smo se prepričali tudi sami, je notranji atrij natrpan s kosovnimi odpadki, dotrajanimi ali celo razpadlimi drvarnicami in nadstreški, prav tako so precej nevzdrževane stopnice, ki vodijo do posameznih nadstropij po nekdaj zelo uglednih arkadnih hodnikih, danes pa ponekod prekritih s cenenim plastičnim podom. Ta je marsikje že povsem dotrajan, tako da je vprašanje, koliko je sploh še varen za hojo.

V spomeniško zaščitenem kompleksu, ki je bil menda zgrajen leta 1510, je videti veliko prezidav z montažnimi stenami in drugih dvomljivih gradbenih posegov, žal pa na več mestih tudi očitne sledove zamakanja (odpadli zunanji in notranji ometi) in propadanja. Da stropovi iz trstike, ki so ponekod podprti s kovinskimi podporniki, po pol tisočletja razpadajo, najbrž ni presenetljivo. Ker gre za zelo staro hišo brez temeljev, je vprašljiva tudi statika oziroma protipotresna zaščita.

Četudi MOL ponuja možnost sofinanciranja prenove strehe, fasade in stavbnega pohištva, torej oken in vrat, po sistemu Ljubljana – moje mesto, bo novega lastnika poleg nakupa veliko stala še temeljita prenova. Ker bo treba vanjo vložiti več milijonov evrov, je razumljivo, da se ne občini ne stanovanjskemu skladu prenova stanovanj in prostorov v tako slabi stavbi ne splača. Tudi kasneje bi bilo vzdrževanje zelo drago. Zato je logično, da se stavbe skušata znebiti. Simona Remih, vodja mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami, nam je po prvi neuspešni javni dražbi zagotovila, da jo bodo v kratkem ponovili z isto izklicno ceno in da še ni čas za njeno nižanje.