Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanica je že ves teden ob popoldnevih od Prulskega mosta čez Trnovski pristan kot morje polna jadrnic. Vsak dan so na vodi mladi jadralci, ki se bodo jutri udeležili regate dvojic, to pa bo tudi prvo tovrstno tekmovanje na Ljubljanici.
Dogodek, ki ga v okviru projekta Razgibajmo Ljubljano prirejata Jadralni klub Ljubljana in Zveza Športnih društev Krim pod okriljem Jadralne zveze Slovenije med Špico in Trnovskim pristanom, bo prava paša za oči, še posebno ob 13.45, ko bo revijalni skupinski nastop mladih jadralcev. Prijavljenih je že blizu 40 tekmovalcev, starih do petnajst let, med njimi je približno tretjina deklet in dve tretjini fantov. Udeležbo je potrdila tudi slovenska reprezentanca za evropsko in svetovno prvenstvo, v kateri je deset fantov in deklet.
Mestna reka tudi za jadralni šport
Treningi pred tekmovanjem potekajo pod okriljem Jadralnega kluba Ljubljana. Predsednik Tomaž Virnik pravi, da so tako želeli preveriti, ali je sploh mogoče izpeljati regato v Ljubljani, ki je po njihovih podatkih do zdaj na Ljubljanici še ni bilo. Regate, najbližje Ljubljani, so do zdaj organizirali na Zbiljskem jezeru. Treningi na Ljubljanici so potrdili, da je ta mestna reka še vedno zanimiva tudi za jadralni šport. Člani kluba sicer na njej trenirajo jadranje iz praktičnih razlogov, saj imajo na naslovu Livada 31 v Ljubljani svoj domicil že od leta 1949 in je med tednom to tudi najbližja primerna voda za jadranje.
Z optimistom po Ljubljanici
Tekmovanje za prehodni pokal Ljubljanskega zmaja bo potekalo z majhnimi jadrnicami razreda optimist, s katerimi jadrajo otroci do 15 leta. Z njo upravlja en sam jadralec. Dolga le 2,35 metra, široka 1,31 metra in težka 35 kilogramov. Trup je narejen iz stekloplastike in ima obliko kadi, ker je premec odrezan. Optimist ima kratek jambor in štirioglato jadro. Lahko pluje z minimalnim vetrom v jakosti enega vozla, maksimalna še varna jakost vetra pa je 25 vozlov. Optimist doseže hitrost do sedem vozlov. Sicer pa je najbolj množična in razširjena jadrnica na svetu, s katero potekajo evropska in svetovna prvenstva preko Mednarodnega združenja jadralcev ISAF (International Sailing Federation) in je povsem varna, zagotavljajo v Jadralnem klubu Ljubljana. Uporabljajo jo registrirani tekmovalci, stari od 7 do 15 let.
Pokal Ljubljanskega zmaja
Tekmovalci bodo prejeli več priznanj. Prvi, ki bo prijadral na cilj, bo prejel prehodni pokal Ljubljanskega zmaja, ki je posebej izdelan za to prireditev, njegov avtor pa je kipar in oblikovalec Boštjan Štine. Podeljen bo pod častnim pokroviteljstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Prejemnik ga mora v letu dni predati novemu zmagovalcu, če ne bo sam zmagovalec vsaj trikrat. Pokale in priznanja bodo dobili tudi prvi trije fantje in prva tri dekleta. Za vse udeležence so pripravljene tudi praktične nagrade. Po tekmovanju pa organizatorji za vse obljubljajo druženje, dober piknik in presenečenje.
V Jadralnem klubu Ljubljana, ki je najstarejši med 90 registriranimi v Sloveniji in ima danes floto desetih jadrnic ter 120 članov, pri čemer ima najmlajši šest let, najstarejši pa jih bo letos dopolnil sto, pričakujejo, da bo sobotni jadralni dogodek res velik. V klub je včlanjenih 25 otrok. Poleg drugih bodo mlade tekmovalce prišli spodbujat tudi slovenski olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol, trenutni svetovni prvak v razredu optimist Ljubljančani Rok Verderber ter svetovna prvaka v razredu 29er Peter Lin Janežič in Anže Podlogar. To je prehodni jadralni razred za mlade jadralce, ko po petnajstem letu prenehajo nastopati med optimisti in želijo pozneje v večji olimpijski jadralni razred 49er.
Prvi slovenski Jadralni klub Ljubljana je začel delati še pred uradno ustanovitvijo poleti 1949, v okviru Ljubljanskega brodarskega društva in letos praznuje 67-letnico. Društvo je tedaj imelo le 7 članov, ki so končali 15-dnevni tečaj v Martinščici pri Reki in kot opazovalci sodelovali na Jadranski regati. Najstarejši član,soustanovitelj kluba in še danes aktiven član prof. Mirko Bogič, bo 15. julija praznoval stoletnico. Od znanih Slovencev pa je bil predsednik kluba najdlje, kar 21 let, pokojni vremenoslovec in strastni jadralec Miran Trontelj.
Prva baraka na nekdanjem Ljubljanskem kopališču
Društvo ob ustanovitvi pred 67 leti še ni imelo jadrnice, prvo, šestmetrsko jolo, ki so jo poimenovali Vesna, so dobili šele septembra 1949. Preden so z njo začeli jadrati po Ljubljanici, so jo morali urediti, zakrpati reže in prebarvati. Ob Ljubljanici na Livadi, na nekdanjem Ljubljanskem kopališču, so skupaj s kajakaši postavili barako in to je bil začetek jadralne sekcije v Ljubljanskem brodarskem društvu Cveto Močnik.
V Jadralnem klubu Ljubljana so prepričani, da smo Slovenci, ne glede na to, da morja nimamo v izobilju, pomorski narod. Nenazadnje so bili v preteklosti nekateri Slovenci odlični admirali in mornarji, ki so pluli pod domačo ali tujo zastavo. Z jadranjem se je prek Jadralnega kuba Ljubljana seznanilo več kot 10.000 Slovencev. Nekateri so svojo jadralsko pot nadaljevali, drugi pa so svoje poslanstvo prepoznali v »razširjanju ljubezni do morja in jadranja«. Glede na število Slovencev in velikost morja v primerjavi z sosednjimi pomorskimi državami smo Slovenci zelo aktivni na jadralskem področju. Imamo odlične tekmovalne jadrnice in vrhunske jadralce, ki visoko kotirajo v svetovnem merilu, so prepričani v klubu.
Šavrinska regata
Od leta 1975 Jadralni klub Ljubljana organizira Šavrinsko regato, letošnja septembrska bo že dvainštirideseta po vrsti. Že od začetka je bil njen temeljni namen povezati vsa slovenska obmorska mesta ter organizirati dogodek, ki druži jadralce. Regata je vsa leta navigacijska, s startom v Piranu, etapnima ciljema in startoma v Izoli in Kopru ter koncem v Piranu. Na njej je doslej sodelovalo od 20 do 61 jadrnic.
Jadranje je postalo nacionalni šport, ko smo dosegli prve mednarodne rezultate in ko se je začelo z njim ukvarjati veliko rojakov, menijo v Jadralnem klubu Ljubljana. Jadranje pa je šport, ki mora biti v teh časih finančno in časovno dostopen. Kljub vsemu to ljudi ne odvrača od jadranja, saj je ostalo o priljubljeno; še vedno je privlačno tudi najemanje plovil za dopustovanje na čudoviti Jadranski obali.
