Tiskane izdaje
Prvotno jedro leži v plitvi globeli pri Zavoglju na desnem bregu Ljubljanice, kilometer južno pa je drugi del kraja, razpotegnjen od župnijske cerkve sv. Lenarta vzdolž ceste proti Sadinji vasi. Slednjega prikazuje tudi razgledniška fotografija C. de Gregoria z Ježice, nastala kmalu zatem, ko je umrl župnik Mihael Zupan, ki je že tri leta po potresu leta 1895 sezidal novo, sedanjo sostrsko cerkev.
Njena prednica je stala nasproti župnišča, sredi pokopališča. Ta je bila dovolj velika, dokler je območje župnije zajemalo le pet manjših vasi, ko pa se ji je pridružila še dobrunjska fara, ni mogla pod svojo streho sprejeti vseh vernikov, zato so se začela prizadevanja za njeno povečanje.
Tako je bil 1892. naposled pripravljen načrt za razširitev, ki pa ga pristojne ljubljanske oblasti niso potrdile, ker bi zahteval preveč dela in stroškov za premajhno povečanje; od 337 na vsega 540 namesto - glede na število prebivalcev - na vsaj 700 ljudi.
A velikonočni potres je cerkev tako razmajal, da je bila edina rešitev novogradnja in spomladi 1897. je ljubljanski gradbenik Franc Faleschini po načrtih dunajskega arhitekta Avguština Neumayerja začel na župnijskem travniku nasproti stare cerkve graditi novo in jo jeseni istega leta spravil pod streho. Zaradi ilovnatih tal so morali temelje posebej utrditi z borovimi piloti, ki jih je samo pod zvonikom okoli tristo.
Potem ko so naslednje leto dokončali oboke, postavili tri oltarje, jo znotraj in zunaj ometali ter dozidali zvonik, jo je posvetil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Romanska župnijska cerkev hrani slike sv. Lenarta (J. Wolf), sv. Elizabete (V. J. Metzinger) in sv. Florijana (J. Egartner), medtem ko so okna po letu 1968 poslikali po načrtih slikarja Staneta Kregarja.
Pokopališče nasproti cerkve so med vojnama prestavili v soseščino leta 1913 zgrajene ljudske šole ob sedanji Cesti II. grupe odredov. Ta je ena najstarejših šolskih zgradb v Ljubljani, ki so ji 1976. prizidali telovadnico in 2003. dodatne prostore z učilnicami. Na mestu starega pokopališča je zdaj park, v nekdanjem društvenem domu (na levi) pa župnijski dom.
