Tiskane izdaje
Zaradi zahtevnega terena so temelje postavili na 360 trimetrskih, 405 petmetrskih, 13 šestmetrskih in nekaj še daljših pilotov. Vseskozi je bila namenjena predstavnikom oblasti.
Ker so bili uradi kranjske deželne vlade raztreseni po več zgradbah v Ljubljani, je Kranjska stavbna družba takoj po potresu leta 1895 začela na nekdanjem Souvanovem vrtu med tedanjo Bleiweisovo (zdaj Prešernovo) in Erjavčevo cesto ter Hilšerjevo (Gregorčičevo) ulico kopati gradbeno jamo za novo stavbo.
Načrt za mogočno neorenesančno palačo je izdelal inženir Rudolf Bauer. Zaradi zahtevnega terena so morali njene temelje postaviti na 360 trimetrskih, 405 petmetrskih, 13 šestmetrskih in nekaj še daljših pilotov. Jeseni leta 1897 je bila zgradba pod streho in novembra naslednje leto so že dobili prvo, marca leta 1899 pa drugo oziroma dokončno uporabno dovoljenje. Ena največjih po potresu zgrajenih stavb v Ljubljani se razprostira na 16.000 kvadratnih metrih veliki površini. Tri obcestne fasade imajo pritličje in dve nadstropji, medtem ko je dvoriščna fasada nadstropje nižja.
Glavni vhod v osrednjem delu pročelja s Prešernove ceste krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon in ju je izdelal dunajski kipar Josef Beyer; zdaj ju ni, ker ju restavrirajo. Levo in desno od glavnega sta stranska vhoda, vhoda pa sta tudi z Erjavčeve ceste in Gregorčičeve ulice. Zgradba ima dve dvorišči in veliko dvorano, kjer je bila prvotno kapela, ki so jo po drugi svetovni vojni spremenili v prostor za zasedanja vlade, danes pa je to Kristalna dvorana, namenjena sprejemom.
V notranjosti so bile velike slike Gojmirja Antona Kosa z motivi iz slovenske zgodovine, ki jih zdaj hrani Narodna galerija. Z njimi je zmagal na natečaju, ki ga je leta 1938 razpisal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen; drugo- in tretjenagrajena sta bila slikarja Maksim Sedej in Fran Tratnik.
Palača je bila vseskozi namenjena predstavnikom državne oblasti v mestu, po katerih so jo tudi poimenovali. Do leta 1918 je bila v njej vlada dežele Kranjske ter nato narodna vlada, veliki župani ljubljanske oblasti in bani Dravske banovine. Po drugi svetovni vojni sta se vanjo vselila izvršni svet Skupščine SRS in ustavno sodišče, ki ju je leta 1975 nasledilo slovensko predsedstvo. Od leta 1993, ko je bila palača razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, so v njej predsednik republike in njegov urad (Erjavčeva 17) ter generalni sekretariat vlade in kabinet predsednika vlade (Gregorčičeva 20).
