Množična invazija moljev na grmičevje

Ljubljana – V glavnem mestu in v številnih drugih krajih po vsej Sloveniji je letos opaziti grmičevje, ki je povsem zapredeno, listje na njem pa obžrto do golega. Strokovnjaki iz Arboretuma so nam pojasnili, da gre za gosenice trdoleskovega zapredkarja, molja, ki napada skoraj izključno trdoleske.

Vasja Dornik, gozdarski strokovnjak iz Arboretuma, nam je povedal, da gre za monofagno vrsto, imenovano trdoleskov zapredkar (latinsko Yponomeuta cagnagella), poimenovano že leta 1813. Gre za molja, ki napada samo navadno okrasno rastlino trdolesko (Euonymus europaea). Ko je v stadiju gosenice, živi v kolonijah. Te s svojimi nitmi naredijo zapredek in pri tem povežejo več poganjkov skupaj ter požrešno žrejo listje in mlade poganjke. Ponavadi požro vse listje rastline, grm pa povsem prepredejo z zapredki. Ta si opomore, a je vsaj prvo leto po napadu precej oslabljen. Če ga dobro obrežeš, je naslednje leto v že precej boljšem stanju, saj gre za precej trdoživo rastlino, še zlasti v primeru navadne trdoleske.

Letos so se zaradi mile zime zapredkarji preveč namnožili, sicer pa so stalno navzoči, a v manjšem številu. Dornik je opozoril, da ne gre za isto vrsto škodljivca, ki napada pušpane in je v preteklih dveh letih naredil po državi precej večjo škodo.

Kako zatirati škodljivca

Na vprašanje, kako se boriti proti zapredkarjem, je povedal, da se fitofarmacevtska sredstva v naravi ne uporabljajo, saj s tem zastrupljaš okolico in da je zato najbolj ekološko in hkrati najučinkovitejše redno pregledovanje grmičevja, sprotno nabiranje zapredkov in njihovo uničenje. V parku in drevesnici v Volčjem Potoku so se, pravi Dornik, tega lotili tako, da redno pregledujejo rastline. Za zdaj zapredkarja v parku niso opazili.

Članki o molju

Ob prebiranju strokovne literature in revij smo zasledili več člankov, ki govorijo, da so letos očitno izjemne razmere za razvoj omenjenega škodljivca, saj da jih je že ves maj videti v precej večjem številu kot običajno. Marija Urankar piše, da gre za napad na dekorativno rastlino, ki jo poznamo pod imenom škofove ali farške kapice. Čeprav so vse tri pri nas znane vrste trdoleske (navadna, bradavičasta in širokolistna) strupene, še zlasti njihovi plodovi in semena, to očitno ni ovira za požrešne gosenice. Urankarjeva piše, da je dva centimetra dolge belorumene gosenice s črnimi pikami vzdolž telesa na grmovju, ki je videti, kot da bi bilo prepredeno s pajčevinami, opazovala približno teden dni, nato pa so izginile. Ostale so le pajčevine, pod katerimi pa je videla tudi nove poganjke.

Zapredkarjev je več vrst

Molji zapredkarji (v Evropi poznamo 50 različnih vrst) delajo škodo tudi na jablanah, češpljah, češnjah, glogu, črnem trnu in drugih grmovnicah, živih mejah in okrasnih drevninah. Urankarjeva pravi, da večletni napadi oslabijo rastline, občutno pa je prizadeta tudi njihova okrasna vrednost. Zatiranje omenjenega škodljivca je po njenem prepričanju zahtevno. Z metulji se prehranjujejo nekatere ptice, jajčeca in ličinke se da uničevati tudi z roparskimi stenicami, na domačih vrtovih pa je najučinkovitejše ročno odstranjevanje zapredkov. Le v izjemnih primerih naj bi uporabili tudi insekticide (med fitofarmacevtskimi sredstvi omenja neemazal, ki je registriran tudi za zatiranje češpljevega molja), vendar je to treba storiti že v fazi, preden gosenice na grmu naredijo zapredke.

Morda ni tako zanemarljiv podatek, da zapredkar raje napade trdoleske, ki so na sončnih in toplejših legah. Zato morda ni odveč razmišljati, da to okrasno rastlino posadiš raje v hladnejši senci, ki temu škodljivcu očitno ne ustreza za dokončno preobrazbo.