MOL: Širitev Dunajske »miruje«

Ljubljana – Glavni ukrep prometne politike MOL bo v prihodnjih dveh letih prenova Slovenske ceste. Predvideno širitev Dunajske, ki je lani povzročila precej buren odziv javnosti, je občina umaknila iz načrtov za prihodnji dve leti. Če gre verjeti osnutkoma proračunov za to in prihodnje leto, širitve ne bo vsaj do leta 2017.

Naj spomnimo, preureditev Dunajske ceste so na občini leta 2013 napovedali za lansko pomlad. Lani so pri zunanjem izvajalcu naročili projekt za izvedbo (PZI), na podlagi katerega bi se lahko lotili širitve, saj so zagotavljali, da gradbenega dovoljenja za načrtovane posege ne potrebujejo. Projekt predvideva šestpasovno ureditev med Vilharjevo in Linhartovo (trije pasovi proti severu in trije proti jugu, od katerih je v vsaki smeri en pas rezerviran za vozila mestnega javnega prometa) ter petpasovno Dunajsko od križišča z Linhartovo do križišča s Topniško (trije pasovi proti severu in dva proti jugu, pri čemer je po eden namenjen samo vozilom mestnega javnega prometa). Za PZI je občina plačala 14 tisoč evrov, širitev Dunajske pa je bila navedena tudi v lanskem proračunu, in sicer pri proračunski postavki Ukrepi prometne politike.

V osnutkih proračuna za prihodnji dve leti širitev Dunajske ceste ni več omenjena. Med ukrepi prometne politike občina navaja zgolj preureditev Slovenske kot »vodilni projekt«. Za te ukrepe osnutek proračuna letos namenja 3,72 milijona evrov, v prihodnjem letu, ko naj bi nadaljevali prenovo Slovenske med Šubičevo in Aškerčevo ter med Ajdovščino in Tivolsko, pa 1,1 milijona evrov. Poleg Slovenske osnutek proračuna za leto 2016 omenja še prenovo Šubičeve ulice med Beethovnovo in Slovensko ter prenovo dela Trga republike med stolpnicama in proti Erjavčevi cesti.

Odločitev šele v prihodnosti

Ali dejstvo, da prenova Dunajske ceste ni niti z besedo omenjena v proračunskih načrtih za prihodnji dve leti, pomeni, da je občina odstopila od svojih namer za širitev? Predvidene posege so pred meseci utemeljevali kot nujne zaradi načrtovane gradnje Emonike in širitve podhoda Šmartinska na eni ter odpravljanja posledic uvedbe rumenega pasu na drugi strani, a doživeli precejšen odpor pri delu strokovne javnosti ter prebivalcih in lastnikih poslovnih prostorov ob Dunajski. Jasnega odgovora občine nismo prejeli. Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so sporočili, da projekt trenutno miruje in da je v ospredju prenova Slovenske. »Šele nato se bomo odločili, kako nadaljevati projekt morebitne širitve Dunajske ceste, pri čemer bomo tudi obravnavali predloge civilne družbe in zainteresiranih skupin ter posameznikov.«

Katarina Otrin iz društva Focus, ki je del Koalicije za trajnostno prometno politiko – ta je bila lani med najbolj aktivnimi pri nasprotovanju širitvi Dunajske – je povedala, da so veseli, da občina v prihodnjih dveh letih projektu ne namenja denarja. »Vedeli smo, da je projekt začasno zamrznjen, kar pa še ne pomeni, da je pozabljen. Rešilo nas je to, da ni denarja. Toda če bodo v prihodnosti finančna sredstva, bi se ti projekti utegnili ponoviti, zato si še vedno prizadevamo, da bi MOL od namer za širitev Dunajske odstopila. Kot smo večkrat poudarili, so drugi načini za reševanje te problematike – širitev cest pač pomeni korak nazaj,« je dejala Otrinova.

Na naše vprašanje, ali mirovanje projekta pomeni, da v prihodnjih dveh letih tudi ne bo nikakršnega izboljšanja razmer za pešce in kolesarje, ki so na delu med Linhartovo in Topniško zelo slabe, na občini niso odgovorili. Ljubljanska kolesarska mreža je sicer že lani dala pobudo, naj občina izboljša razmere za pešce in kolesarje – s prestavitvijo vozišča proti vzhodu, pri čemer bi ohranili štiri vozne pasove.

Za Bicikelj ni denarja

Pri LKM sicer glede osnutkov proračuna menijo, da bi si kolesarjenje zaslužilo skrbnejšo in bolj sistematično obravnavo.

In čeprav je podžupan Janez Koželj novembra lani v pogovorni oddaji na tretjem programu Televizije Slovenija dejal, da občina namerava v prihodnjih letih podvojiti število postaj Biciklja (po lanski širitvi v BTC jih je zdaj 36), proračun tudi temu projektu ne namenja posebne pozornosti. Sistem Bicikelj ima sicer okoli 28.500 rednih uporabnikov, v dobrih treh letih in pol delovanja pa so našteli že skoraj poltretji milijon izposoj. Pobude občini, naj sistem razširi do večjih stanovanjskih naselij in drugih točk, kot so Žale, živalski vrt in druge, so precej pogoste.

Novi postajališči za Bicikelj sta predvideni v okviru širitve parkirišča P+R na Dolgem mostu in gradnje novega na Barju, ki morata biti izvedeni letos. A tudi tu so načrti v proračunu precej nejasni. Za P+R Barje je zapisano, da bo »zagotovljen prostor za parkiranje koles ter postajo Bicikelj«, za Dolgi most pa, da se »na lokaciji, kjer je predvidena postaja Bicikelj, namestijo stojala za kolesa z nadstrešnico«. Tudi z Europlakatom, ki je zasebni partner v projektu in upravlja sistem, kakšnih konkretnih dogovorov o tem po naših informacijah še ni. Namestnik direktorja Boštjan Berčan sicer pravi, da je Europlakat sodeloval pri umestitvi postaj na obeh lokacijah, in dodaja, da je treba ob postavitvi postaje Biciklja na Dolgem mostu postaviti še dve vmesni, v smeri Barja pa eno.

V osnutku proračuna za leto 2016 Bicikelj sploh ni omenjen. Berčan je povedal, da kar zadeva morebitno širitev sistema v letošnjem letu, nimajo novih informacij. Že pred časom je bil pripravljen načrt širitve, vendar konkretnih dogovorov o obsegu in časovnih zavez še ni.