MOL: souporaba vozil le kot komercialna dejavnost

Mestna parkirišča bodo za ponudnike izposoje električnih vozil brezplačna. Definicija izključuje iniciative posameznikov za souporabo vozil.
Objavljeno
26. januar 2017 17.59
Avantogo
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Predlog odloka o urejanju prometa je precej bolj naklonjen električnim vozilom, ki jih izposojajo komercialni ponudniki, kot je bil oktobra potrjeni osnutek. Občina za tovrstna vozila celo uvaja brezplačno parkiranje. Nenavadna je tudi njena definicija souporabe avtomobilov.

V treh mesecih od obravnave osnutka do priprave predloga so v mestni upravi zavrnili večino pobud svetnikov za spremembe, so pa uvedli pomembne novosti, ki se nanašajo na električna vozila in »souporabo avtomobilov«. To odlok o urejanju prometa – svetniki bodo o njem odločali na ponedeljkovi seji – na novo definira kot »storitev, ki jo opravlja gospodarski subjekt, ki nudi storitev souporabe vozil uporabnikom prek mobilne aplikacije na način, da uporabnik rezervira in aktivira vozilo ter opravi plačilo storitve prek aplikacije«.

Definicija je pisana na kožo edinemu ponudniku tovrstnih storitev v Ljubljani, družbi Avant car, ki je poleti predstavilo storitev Avant2Go, v okviru katere si je mogoče izposoditi električna vozila.

Namesto 3600 le sto evrov

In kaj zanje prinaša novi odlok? Že osnutek je določal, da lahko občina določi posamezne parkirne prostore ob občinskih cestah, ki so namenjeni le parkiranju vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu souporabe avtomobila. A v osnutku so bile za to predvidene precej visoke takse: določeno je bilo, da mora ponudnik tovrstnih storitev za posamezni avto pridobiti parkirno dovolilnico, ki bi stala od 1200 evrov na leto na vozilo (za ponudnika z manj kot desetimi vozili) pa vse do 3600 evrov na avto, v primeru da bi prosilec oddal vlogo za dovolilnice za več kot 20 vozil.

V predlogu odloka pa teh stroškov ni več, pač pa ostaja le še taksa za uporabo posameznega parkirnega prostora, ki znaša sto evrov na leto. To pa ni edina ugodnost, ki jo je pridobil Avant car, saj so v predlogu na novo določili, da je parkiranje na občinskih parkiriščih za osebne avtomobile (npr. NUK II, Gospodarsko razstavišče, Tivoli, Žale, Mirje, Petkovškovo nabrežje, Sanatorij Emona ...) in parkirnih hišah (Kozolec in Kongresni trg) za vozila na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu souporabe vozila, brezplačno. Kot so zapisali v obrazložitvi, se s tem »spodbujajo električna vozila in trajnostni razvoj«.

Problematična definicija

To je precejšnja spodbuda za (v Ljubljani trenutno edinega) komercialnega ponudnika tovrstne storitve (Avant2Go), ki naj bi prispevala k zmanjšanju števila avtomobilov. A ker po drugi strani mestna prometna politika vendarle pred avtomobili daje prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu, smo za mnenje o predvidenem ukrepu vprašali Marka Peterlina, direktorja Inštituta za politike prostora.

Peterlin poudarja, da je glavna težava, na kakšen način je občina definirala souporabo avtomobila. »Svetovna praksa ne upravičuje definicije, da je to izključno storitev prek mobilne aplikacije, ki jo nudi gospodarski subjekt. Souporaba avtomobilov se je razvila v okviru stanovanjskih kooperativ in podobnih kooperativnih oblik in prve oblike souporabe avtomobilov zagotovo niso bile profitne in niso bile gospodarska dejavnost in tudi danes niso.« Sogovornik izpostavlja zadrugo Mobility, najbolj znanega švicarskega ponudnika souporabe avtomobilov, ki ima danes skoraj 3000 vozil z okoli 1500 postajami po vsej Švici. »Gre za zadrugo, ki je zdaj ogromna, zrasla pa je iz majhne pobude pred 20 leti. Imajo na primer podružnice v Nemčji, Avstriji, a v Ljubljani ne bi ustrezali definiciji souporabe avtomobila, čeprav gre za enega prvih in največjih ponudnikov souporabe vozil na svetu. To je slab znak za definicijo.«

Peterlin meni, da je povsem odveč del, ki govori o tem, na kakšen način se storitev nudi, saj se souporaba lahko izvaja brez mobilne aplikacije, in da ni prav, da se omejuje le na gospodarske družbe. »Treba bi bilo spremeniti definicijo in odpreti možnosti za te ugodnosti še drugim.« Najbolj zaželena souporaba je tista, ki je samoorganizirana, saj se prav s takimi iniciativami najbolj zmanjšuje število lastniških vozil. »Take iniciative bi najbolj potrebovale neko subvencijo – če že kdo,« poudarja.

Resna subvencija

Glede spodbude v obliki brezplačnega oziroma cenovno zelo ugodnega parkiranja (sto evrov za dovolilnico plačujejo tudi stanovalci, ki pa nimajo zagotovljenega parkirnega mesta), sogovornik pravi, da mesta pri tem vodijo zelo različne politike, da pa gre v ljubljanskem predlogu za »resno subvencijo«. Spomnimo, Avant Car je subvencijo Eko sklada dobil tudi za nakup vozil. Peterlin storitve, kot je Avant2Go, podpira, saj tovrstni kratkotrajni najemi vozil omogočajo manjšo potrebo po parkirnih prostorih. A možnosti, da bi bilo parkiranje zanje povsem brezplačno, ni naklonjen: »Ne le da ponudniki s storitvijo ustvarjajo profit, gre tudi za to, da vsak uporabnik javnega prostora, parkirišča ali parkirne hiše povzroča neke stroške in neko nadomestilo za to je pošteno.«

V zvezi s tem, koliko so tovrstne subvencije avtomobilskemu prometu (pa čeprav gre za bolj prijaznega do okolja) v skladu z mestno prometno politiko, ki pred osebni motorizirani promet postavlja pešce, kolesarje in javni prevoz, sogovornik odgovarja, da je učinkovita raba vozil v skladu s temi načeli. Kot kompenzacijski ukrep pa predlaga, da se za vsako mesto, ki se nameni za carsharing, ukine eno običajno parkirno mesto.

Parkirnina namesto kazni z zamikom

Manj naklonjeni kot komercialnim izposojevalcem električnih vozil so bili v mestni upravi pobudam opozicije, ki so se večinoma nanašale na območja za pešce. Zavrnili so na primer pobudo Maje Urbanc (SDS), da bi se dovolilnice izdajale na stanovanje (in ne bi bile vezane na stalno ali začasno bivališče točno določenega posameznika), in predlog Mojce Kucler Dolinar (NSi), da naj dovolilnice za dostavo na območjih za pešce občina izdaja brezplačno. Prav tako so zavrnili predlog Mirka Brniča Jagra (SDS), da stanovalcem območja za pešce omogočijo dostop do stanovanja 24 ur na dan, in ne le v dostavnem času, pri čemer bi se vsakemu posamezniku na mesec omogočilo deset takšnih uvozov. Brnič Jager je še predlagal, da se tudi stanovalcem območja za pešce s stalnim prebivališčem, ki imajo na svojih dvoriščih parkirni prostor, omogoči dostop zunaj časa dostave do le-tega, in sicer z elektronsko kartico. Čeprav je mestna uprava njegove predloge zavrnila, bo poskusil še z vloženimi amandmaji.

Novost, o kateri smo pisali že ob osnutku in bo zanimala tiste, ki včasih »pozabijo« plačati parkirnino, ostaja: vozniki, ki jih bodo redarji ali nadzorniki LPT zalotili brez plačane parkirnine, bodo po novem lahko v osmih dneh od prejema obvestila o neplačilu parkirnine namesto globe plačali parkirnino v višini 12 evrov. Če tega ne bodo storili, bo redarstvo začelo postopek o prekršku in izdalo globo (v višini 40 evrov). Sprememba še ne bo začela veljati takoj po uveljavitvi odloka, saj so posebej za omenjeni člen v mestni upravi predvideli, da začne veljati šele tri mesece po objavi odloka, »da bo lahko izvajalec v tem času prilagodil obstoječi sistem nadzora plačila parkirnine in blagajne«. Če bo odlok v ponedeljek potrjen in februarja objavljen v uradnem listu, bo ta možnost tako na voljo od maja.