Tiskane izdaje
Ljubljana – Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar kljub nekaterim praznim parkiriščem P+R optimistično zre v prihodnost. Poudarja pomen promocije, ki je še vedno eden glavnih izzivov.
Ljubljanska regija je dobila novo prometno študijo, tokrat o mreži zbirnih središč P+R. Bo upravičila precej visoke stroške?
Mislim, da jih že upravičuje. Začeli smo s projektom Javni promet v Ljubljanski urbani regiji, v okviru katerega so bile postavljene smernice do leta 2027 in projekti, s katerimi bomo postali regija trajnostne mobilnosti. Eden od teh projektov, ki bo imel veliko dodano vrednost za razmeroma majhen vložek, če govorimo o prometni infrastrukturi, je ravno mreža središč P+R. Zakaj? Ker so v naši regiji delovna mesta, univerza in šole skoncentrirane v Ljubljani. To je stvar poselitvene politike in pomeni, da imamo dnevno po sto tisoč vozil, ki migrirajo v Ljubljano. Vsako vozilo manj pomeni nekaj za zrak, okolje.
V projekt mreže P+R je bilo vključenih 16 občin in 23 lokacij. Za vsako lokacijo so bile pripravljene idejne zasnove za širše območje, idejni projekt za konkretno območje in DIIP. To pomeni, da je za vsako lokacijo pripravljena osnova, da se pripravi projektno-gradbena dokumentacija, pridobi gradbeno dovoljenje, izbere izvajalca in začne graditi. Šest lokacij je že pridobilo evropska sredstva – in to kar 5,13 milijona evrov ali 64 odstotkov razpisanega denarja – kar potrjuje upravičenost študije. Da je bil sploh objavljen ta razpis ministrstva za infrastrukturo, pa je naša zasluga, na kar smo še posebej ponosni. Ministrstvo smo namreč prepričali, da so ob spremembi operativnega programa dodelili sredstva tudi za gradnjo P+R.
Kako je s temi sredstvi v prihodnji finančni perspektivi? Od tega bo odvisna realizacija preostalih 18 lokacij. So zagotovila, da bo v obdobju 2014–2020 denar za P+R?
Tovrstne postavke so v operativnem programu, težko pa je oceniti, koliko bo sredstev. Podrobni razrezi so stvar ministrstva za infrastrukturo, a vsekakor nam je zagotovljeno, da nekaj sredstev je.
Po oceni bi potrebovali okoli 33 milijonov evrov evropskih sredstev in še okoli 15 milijonov občinskih. Kako realno je, da bo na voljo toliko denarja?
Bojim se, da se tem številkam ne bomo približali. Je pa tako, da se nekateri P+R lahko začnejo graditi jutri (Ivančna Gorica, Grosuplje, Trzin), nekatere zadeve pa so še bolj oddaljene. Tako da se bo ta mreža tudi zaradi tega gradila postopoma.
So zastavljeni kakšni konkretni časovni načrti glede realizacije posameznih lokacij?
Med šestimi projekti, ki so že dobili sredstva EU, sta dva že zgrajena, Ig in Škofljica, do konca leta pa morajo biti končani še širitev Dolgega mosta ter novi P+R Barje, Vrhnika in Domžale, kjer bo tudi prva garažna hiša. Konec leta bomo imeli mrežo desetih P+R. Za naprej pa je odvisno od razpisov.
Kdaj pričakujete prve razpise za sredstva EU?
Pričakujem, da bodo formalni pogoji izpolnjeni do sredine leta. Potem pa je vse odvisno od ministrstev, v tem primeru ministrstva za infrastrukturo in vladne službe za razvojne projekte in kohezijsko politiko. Želimo si, da bo to čim prej.
Ni pa realno pričakovati, da bi se kakšna občina odločila, da bo sama financirala P+R? Do zdaj so vse čakale na evropski denar.
Tega ne izključujem pri manjših P+R. Tudi P+R Ježica na primer ni sofinanciran s sredstvi EU. Včasih se zgodbe dogajajo komplementarno. Za večja parkirišča pa je spodbuda z evropskimi sredstvi nujna.
P+R Ježica v tej študiji sploh ni predviden, pač pa je v Črnučah načrtovan na drugi lokaciji, v križišču Dunajske in Štajerske.
Mislim, da je P+R Ježica zrasel iz potreb na lokaciji in se je pokazal kot možnost, ki se da na hitro urediti. Prepričana sem, da bo takšnih še več. A to seveda ne izključuje investicije ob Dunajski cesti, ki naj bi bila sofinancirana s sredstvi EU.
Omenili ste, da sta P+R na Igu in Škofljici že zgrajena. Že delujeta?
Da.
Uspešno?
Župani pravijo, da se ljudje počasi privajajo na sistem. Upravljanje sicer še ni vzpostavljeno, pa tudi vsaka novost potrebuje čas. Bi pa rekla, da so prvi vtisi pozitivni.
Koliko dnevnih migrantov zadržijo parkirišča, ki že obratujejo?
Podatkov o dnevni zasedenosti nimam. Bo pa konec leta, ko bodo zgrajena nova parkirišča, teh parkirnih mest že 2077. Ob koncu celotnega projekta jih bo 6800.
Do zdaj je bilo nekaj manj uspešnih projektov. P+R Stožice, kjer je več kot tisoč parkirnih prostorov, se po štirih letih še ni prav prijel. Po zadnjih podatkih je tam okoli sto uporabnikov na dan. Tudi P+R Studenec ljudje malo uporabljajo. Se je študija ukvarjala z vzroki, zakaj posamezna parkirišča niso uspešna, in vprašanjem, kako to popraviti oziroma se v prihodnje temu izogniti?
Težko bi trdila, da niso uspešna. Malo smo raziskovali P+R Dolgi most, ki je bil zgrajen leta 2001 in se je kar nekaj časa uporabljal kot poligon za avtošole. Danes tam lahko parkirajo samo najbolj zgodnji.
Po podatkih LPT Dolgi most prva leta res ni bil polno zaseden, bil pa je več kot polovično. Česar za Stožice ali Studenec ne moremo reči.
Prepričana sem, da bo velik vpliv imel že celovit sistem P+R, ki bo deloval. V agenciji sicer ta projekt končujemo, toda naše promocijske akcije za uporabo P+R in javnega prevoza v sodelovanju s prevozniki in občinami se bodo šele dobro začele. Pričakujemo, da bodo že skupno označevanje in promocija prinesli rezultate. Če pogledava med stanovanjske hiše v Medvodah ali Domžalah, so tam neki naravni P+R. Urejanje prometne politike v obljubljanskih občinah bo spodbudilo uporabo P+R. Ta proces teče, a mu moramo dati še malo časa.
Ni se pa študija ukvarjala s preteklimi zgrešenimi primeri? P+R Rudnik je bil denimo opuščen že po nekaj mesecih, ker se ni prijel.
Ne, posebej se s tem nismo ukvarjali. Bo pa to v prihodnje ena od vsebin proučevanja. V naši regiji je javni promet ves čas eden ključnih dolgoročnih izzivov.
Omenjali ste promocijo, ki jo poudarja tudi študija. Zakaj je doslej ni bilo več? Tablo za P+R Ježica moraš prav iskati, zakaj na obvoznici ni opozorilnih tabel za P+R Stožice in Studenec?
Do zdaj smo se največ ukvarjali s študijo, pravo promocijsko sredstvo je tako brošura, ki smo jo izdali. Zdaj pa začnemo aktivnosti za uporabo P+R in javnega prometa, promocijo trajnostne mobilnosti, torej: označevalne table, elektronski označevalniki praznih prostorov, dobra povezanost parkirišč z javnim prevozom. To je gotovo ena ključnih zadev.
Kdaj se bo to videlo v dejanjih?
Bom rekla, da kar takoj.
Kako sodelujete z javnimi prevozniki? Sistem v Ljubljani, kjer je LPP, poznamo. Kako pa bo zadeva delovala tam, kjer je treba vključiti medkrajevne avtobusne prevoznike in železnice? Bo sistem enak kot v Ljubljani, kjer plačaš parkirnino in imaš zastonj vožnjo z avtobusom?
To je še stvar dogovora. Zdaj imamo dva nova P+R, na Igu in Škofljici. Tam še niso nameščeni urbanomati, ker ti dogovori še potekajo. Študija je obravnavala različne variante, tako glede plačevanja kot upravljanja parkirišč. O tem je treba zdaj odločiti. Seveda pa si želimo, da se uredi podobno kot v Ljubljani, saj je cenovna atraktivnost pomemben dejavnik.
V kakšno smer gredo pogovori? V študiji so predstavljeni trije modeli upravljanja (občine same, skupno javno ali skupno zasebno podjetje). Je glede tega kaj znano?
Pri upravljanju gre za vse, od obračunavanja do čiščenja snega. Nekatere zadeve bodo občine urejale same, nekatere se bodo urejale na ravni regije. Je pa še eno odprto vprašanje, zaradi katerega nismo bolj hiteli, in sicer se na ravni države pripravlja projekt integriranega javnega potniškega prometa. Ta naj bi prinesel enotno vozovnico za vso Slovenijo. In vse, kar se počne v regiji, se počne tako, da bi bilo kompatibilno s to vozovnico.
Kot najboljši model upravljanja je študija določila skupno javno podjetje. Bo to ustanovljeno ali ne?
To bo odločitev občin.
Kdaj jo lahko pričakujemo? V študiji piše, da bi moral biti že izbran model upravljanja in določen upravljavec, ko bodo prva zbirna središča P+R zgrajena. S tem torej zamujate?
Poskušamo loviti optimalen tajming med samo gradnjo in tem, kar se dogaja na ravni države. Pogovori ves čas tečejo, z odločitvijo pa moramo še malo počakati.
Kako sodelujete s Slovenskimi železnicami? Ob železniških postajah je kar nekaj neformalnih P+R-jev. So v SŽ pripravljeni prevzeti del odgovornosti za urejanje parkirišč?
Mislim, da. Nenehno sodelujemo, tudi predstavnik SŽ je član našega projektnega sveta, kar nekaj lokacij je ob železnicah in tu poskušamo najti najboljše rešitve. Pričakujem, da se bodo na tem področju zadeve prav tako premikale hitreje kot doslej.
Kaj pa možnost, da uporabnik plača del do polne cene? Omenili ste, da je cenovna dostopnost za P+R pomemben dejavnik.
Po mojem mnenju se bodo prej proučile vse druge možnosti. Torej da bo do točke preloma, to je točka, ko je frekvenca potnikov taka, da nikomur ni treba pokrivati razlike, dosežen ustrezen dogovor med občino in prevoznikom. To bi bilo tudi najbolje za razvoj.
Kakšen je realen oziroma pričakovan čas privajanja ljudi na te novosti? Kdaj lahko pričakujemo, da bodo nova parkirišča P+R polna?
To je težko reči. Pričakujem, da bo že letos narejen velik korak z dodatnimi promocijskimi aktivnostmi. Tako bi si upala trditi, da bo deset parkirišč, ki jih bomo imeli konec leta, že veselo v uporabi.
In polno zasedena?
Dodobra zasedena. Če ne bi verjeli v te cilje, to ne bi bilo smiselno. V nizu ukrepov, ki jih izvajamo, je ta zelo pomemben. Pred nekaj leti nismo verjeli, da se bo trend na mestnem potniškem prometu kdaj obrnil, pa imamo povečanje števila potnikov na podaljšanih progah. Mislim, da gremo v pravo smer.
