Na Kamniški Bistrici končno izvajajo vsaj najnujnejše ukrepe

Domžale – Kamniška Bistrica na svoji večdesetkilometrski poti do izliva v Savo pri Podgradu v Ljubljani ob vsakem večjem nalivu postane hudourniška reka, ki pogosto poplavlja. Žal zlasti zato, ker na njej niso izvedeni vsi protipoplavni ukrepi oziroma ker država ne poskrbi za redna vzdrževalna dela na reki in njenih pritokih.

Ko smo v domžalskem občinskem glasilu avgusta letos prebrali članek z naslovom Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v Domžalah, ki predstavlja celo »akcijski načrt« s 65 ukrepi za izboljšanje stanja na Kamniški Bistrici ter njenih številnih pritokih, smo le stežka verjeli, da gre tokrat zares. V preteklih desetletjih je namreč država na tem vodotoku obljubljala izvedbo obsežnih ukrepov, kot so gradnja ali popravilo uničenih pragov, odstranjevanje naplavljenega proda, poglabljanje struge ..., a je zanje vsakokrat zmanjkalo denarja. Vendar so se letos očitno zadeve lotili resneje kot pretekla leta. Povod za to so bile lanske jesenske poplave.

Aktivna občina

V domžalski občini so januarja ustanovili delovno skupino, ki jo vodi podžupanja Renata Kosec. V njej so tudi vse vodje občinskih oddelkov, ki so kakorkoli povezani s to problematiko. In v nekaj mesecih so na več sestankih s predstavniki agencije za okolje (Arso) dosegli dogovor, katere izmed 65 ukrepov bodo kot prednostne izvedli letos ali na začetku prihodnjega leta.

Kar je najpomembneje, občina je od agencije dobila dovoljenje, da bo več manj zahtevnih ukrepov lahko izvedla sama – seveda pod nadzorom Hidrotehnika, državnega koncesionarja za urejanje potokov in rek na porečju Kamniške Bistrice. Prav tako so se dogovorili, da bodo nekaj ukrepov izvedli skupaj z državo, medtem ko bo ta financirala in izvedla največje.

Konkretni ukrepi

Kot smo zvedeli na občini, je država v Homcu lani zgradila nov jez (predlanskim je bil uničen v poplavah), med homškim jezom in Radomljami pa je občina letos sofinancirala vzdrževalna dela. V Nožicah je sama sanirala zajedo na desnem bregu, prav tako zajedi na obeh bregovih pri domžalskem stadionu.

Konec oktobra in v prvih dneh novembra smo lahko na enem najbolj kritičnih odsekov, to je med železniškim mostom pri Papirnici Količevo in sotočjem Bistrice z Račo, lahko videli več posegov v Bistrico. Nedavno so tako pred Virom končno odstranili več kot tri metre visoko grmovje na obsežni sipini sredi reke od mostu na glavni cesti Domžale–Celje. Ta je močno ovirala pretok ob povišanih vodotokih. Zdaj bi bilo treba odstraniti tudi prodno sipino, ki je sicer nujna za drst rib, hkrati pa v sušnih poletnih in zimskih mesecih pomeni vse večjo oviro v reki. Tam je namreč povprečna gladina v običajnih mesecih le slabih 20 centimetrov, ko pa je suša, reka skoraj presahne.

Poleg tega država še vedno noče zagotoviti niti biološkega minimuma na odseku od Količevega do Šumberka. Prednost pred reko daje mlinščicam oziroma industrijskim kanalom, ki se uporabljajo le še za potrebe papirnice v Količevem in več malih hidroelektrarn. Te iz matične reke preusmerjajo toliko vode, da se ob sušah dogajajo občasni pogini rib zaradi pomanjkanja vode in kisika v njej.

Žal letos ne bodo sanirali že večkrat uničenega in popravljanega skalnega praga le nekaj metrov nad prej omenjeno sipino, četudi sodi med najpomembnejše. Po podatkih Hidrotehnika je uvrščen na seznam objektov, ki naj bi jih sanirali v sklopu rednega vzdrževanja prihodnje leto, pri čemer odgovorni poudarjajo, da je izvedljivost odvisna predvsem od tega, koliko denarja bo na voljo. Prav tako letos ni predvidena sanacija preostalih pragov med Virom in Količevim.

V bližini trgovine Lidl Hidrotehnik trenutno gradi nov betonski zid in popravlja zid pilotnega kanala na desnem bregu, ki ga je spodjedla voda. Na nasprotnem bregu so začeli odstranjevati več metrov široko in visoko ter sto metrov dolgo sipino. Z izvedenimi deli bodo iz Bistrice v Domžalah na več mestih odstranili sipine, naplavine ter razraslo vegetacijo, ki negativno vplivajo na hidravlične razmere v strugi. Pretočni profil je namreč zmanjšan za približno 40 odstotkov. Ta se bo po izvedenih ukrepih močno povečal tudi zaradi poglobitve dna struge. Niže od virskega mostu pa je predvideno le čiščenje struge.

Ne glede na to, da je tako na Bistrici kot pritokih načrtovanih več tehničnih ukrepov za izboljšanje zaščite pred poplavami in da bodo uredili več suhih zadrževalnikov, našteto ne bo pomenilo kaj dosti, če ne bo rednega vzdrževanja glavne reke. Kadar naraste, vanjo pa se zlijejo vsi pritoki, se namreč njena gladina z 20 centimetrov dvigne na dva metra ali več.

Kot je dejal predsednik uprave Hidrotehnika Klemen Zajc, z občinama Kamnik in Domžale, ki vesta, kaj pomeni podivjana Kamniška Bistrica, sodelujejo dobro, se pa zaveda, da ne moreta nase prevzeti vsega finančnega bremena, ki bi ga kot lastnica vodotokov morala nositi država, pri čemer je priznal, da ta ne zagotavlja dovolj denarja niti za redno vzdrževanje vodnih objektov ter odstranjevanje nanosov in zarastja, kaj šele za gradnjo novih ali nujna popravila uničenih vodnih objektov. In dodal, da se z odlašanjem opravil strošek vsako leto oziroma z vsako visoko vodo zviša za nekajkrat.