Na območju Šumija bi najprej gradili parkirišča

Ljubljana – Investitor zastalega projekta Šumi je zaprosil za spremembo zazidalnega načrta. Na občini spremembe in dopolnitve prostorskega akta, s katerimi bodo omogočili dvofazno gradnjo, že pripravljajo in pričakujejo, da bodo te vendarle prinesle premik.

Za objekt Šumi je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobljeno že pred štirimi leti (predlanskim je bilo nato izdano spremenjeno dovoljenje, saj je investitor iz projekta izločil načrtovane kinodvorane), a denarja za gradnjo ni. Letos pa se je mestna občina lotila priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje Šumija. Razlog je, da se je »situacija, predvsem ekonomska, spremenila in izvedba objekta v eni etapi ni mogoča«, so zapisali v obrazložitvi. Zato bodo s popravljenim aktom omogočili gradnjo objekta v dveh etapah, hkrati pa preverili ustreznost dovoza do podzemne garaže pod Šumijem skozi garažo pod Kongresnim trgom in ukinili uvoz s Slovenske ceste ter v skladu z normativi iz občinskega prostorskega načrta spremenili parkirne normative.

Kot je pojasnila Alenka Pavlin, vodja odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo na ljubljanski mestni upravi, bo prva faza zajemala gradnjo podzemne garaže in ureditev parterja nad njo. Mestni svet naj bi dopolnjeni osnutek sprememb predvidoma obravnaval na eni od jesenskih sej, Pavlinova pa pravi, da je namen načrtovanih sprememb, da bi z njimi vendarle spodbudili zastalo gradnjo objekta.

Gradnja novega Šumija tudi s prihodkom iz parkirnine?

Miha Gostiša, direktor podjetja Šumijev kvart v lasti KD Groupa, ki je bilo za izvedbo projekta Šumi ustanovljeno pred dvema letoma, je povedal: »Kar zadeva fazno gradnjo, je naša ideja, da ob dokončanju podzemnega dela objekta (kar se bo zgodilo približno dve leti pred dokončanjem stanovanjsko-poslovnega dela) dobimo možnost pridobitve uporabnega dovoljenja za garažo, ki bi v povezavi z garažo pod Kongresnim trgom lahko poslovala kot samostojno sklenjena celota in bi predvsem v prometnih konicah prinesla mestu dodatne parkirne zmogljivosti, nam pa prihodek, ki bi olajšal financiranje dolgotrajne, velike in zahtevne investicije.«

Kot je znano, so KD Group oziroma njegova hčerinska podjetja, ki so se ukvarjala z investicijo v Šumi, pred leti načrtovali, da bi gradnjo financirali sami oziroma s posojili, zdaj pa iščejo investitorje. Marca letos so projekt skupaj z nekaterimi drugimi še neuresničenimi projekti iz središča glavnega mesta predstavili na mednarodnem investicijsko-nepremičninskem sejmu MIPIM v Cannesu, a očitno niti ta predstavitev (še) ni prinesla rezultatov.

Kot pravi Gostiša, je »začetek dejanske gradnje odvisen od več dejavnikov, med katerimi igra pomembno vlogo financiranje. Pričakujemo, da bo dogovor o financiranju projekta sklenjen letos in da bi se gradbenih del lahko lotili prihodnjo pomlad. Dokončanje objekta načrtujemo v drugi polovici leta 2016.« Bržkone pa so vse časovne napovedi brez podlage, dokler v KD Groupu ne najdejo investitorja, ki bi zagotovil od 40 do 50 milijonov evrov, na kolikor je ocenjena vrednost projekta.

Dodaten uvoz v garažo bi motil trgovce

Gostiša še dodaja, da so pobudo za spremembe zazidalnega načrta dali tudi z namenom, da se dopusti opustitev predvidenega uvoza v garažo pod Šumijem s Slovenske ceste. Prvotni zazidalni načrt predvideva dva uvoza, enega iz križišča med Slovensko in Erjavčevo, drugega pa v drugi kleti v povezavi z garažno hišo Kongresni trg, pojasnjuje Gostiša. »Razlog za pobudo smo dobili pri razvoju projekta in dogovarjanju z morebitnimi najemniki, s katerimi smo prišli do zaključka, da je v pritličju težko organizirati zanimiv trgovski program, če ga na polovici preseka uvozno-izvozna rampa, ki bi tudi prerezala peščeve površine pod arkadami bodočega objekta in s tem otežila peš komunikacijo proti Aškerčevi cesti in bodočemu Nuku II.«

Glede na to, da bo v podzemnem delu Šumija urejena garaža, namenjena pretežno stanovalcem in najemnikom poslovne hiše, menijo, da zaradi njih ne bo takega povečanja prometa skozi garažo Kongresni trg, da bi motilo njeno obratovanje, nadaljuje Gostiša. »Z našim predlogom pa bi pridobili pešci, saj bi bile neprekinjene površine namenjene peš povezavam in kot nakupovalna ulica vzdolž novega objekta.« Trenutno pripravljajo dokumentacijo, v kateri bo ta predlog podrobneje razčlenjen.

Predstavnik investitorja še pravi, da se vsebina projekta po izločitvi kinodvoran ni spremenila – prva klet in pritličje sta namenjena trgovski dejavnosti, v severnem delu objekta bodo pisarne, v južnem pa stanovanja.