Na Viru zalegla peticija domačinov z Aljaževe

Pri načrtu nove soseske v nekdanji oljarni domžalska občina popustila pri podaljšku ceste, ne pa pri višini blokov.

Objavljeno
31. marec 2015 17.46
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Vir pri Domžalah – Načrt stanovanjske soseske s 190 stanovanji v desetih blokih na zemljišču nekdanje oljarne Gea bo, kot kaže, doživel le eno veliko spremembo. Krajanom Aljaževe ulice je s peticijo očitno uspelo prepričati domžalski oddelek za urejanje prostora, da ni izvedljivo njeno podaljšanje do Sončne ulice.

Območje zazidave, ki je bilo po osnutku občinskega prostorskega načrta Oljarna – jug veliko 2,95 hektara, se bo tako najverjetneje zmanjšalo za 3890 kvadratnih metrov. Toliko namreč znaša površina treh zasebnih parcel, po katerih je občina predvidela novo razbremenilno cesto za načrtovano stanovanjsko sosesko na njenem skrajnem južnem delu. Čeprav v stališču do pripomb in predlogov k dopolnjenemu osnutku OPPN ni razvidno, zakaj je bilo temu predlogu ugodeno, pa je povsem jasno, da je bil glavni razlog to, da so bili med podpisniki peticije proti podaljšanju Aljaževe ulice tudi lastniki parcel, po katerih naj bi speljali cestni podaljšek.

Če bi občina in investitor projekta hotela vztrajati pri novi dvosmerni povezavi med Sončno in Bukovčevo ulico, bi namreč prej morali odkupiti manjkajoča zemljišča, po katerih naj bi speljali približno stometrski novi odsek Aljaževe, nato pa zgraditi še manjši most čez Mlinščico (industrijski kanal Kamniške Bistrice).

Ker so posamezni lastniki na javni predstavitvi zazidalnega projekta že sredi junija lani jasno povedali, da nasprotujejo podaljšku Aljaževe ulice (po njej poteka ozka cesta, ki nima niti enostranskega pločnika), je tudi predstavnikom občine postalo jasno, da bi do potrebnih parcel lahko prišli le z mučno in dolgotrajno razlastitvijo. Poleg tega je takratni vodja občinskega oddelka za urejanje prostora Zoran Vitorovič (zamenjal ga je Jure Košutnik) že pred devetimi meseci dal vedeti, da povezave Aljaževe s Sončno ulico novo naselje niti ne potrebuje in da bi jo naredili le zato, da bi omogočili prečno povezavo zdaj slepe ulice.

Najbrž nam tudi ne bodo pojasnili, ali so pri lastnikih zemljišč preverjali, ali so ta voljni prodati ali ne, ali pa jim je zadoščalo že mnenje ene od lastnic, da za cesto ne bo nikoli prodala svojih parcel, na katerih ima vrt in sadovnjak. Za nameček bi jim cesta zdaj enotne parcele presekala na dvoje. Morda pa je bilo odločilno mnenje lastnikov hiš v Aljaževi, ki so v peticiji zapisali, naj jim ne vsiljujejo nove prometne ureditve, ki ne bi prav nič razbremenila prometa po preozki ulici, prav nasprotno. Še zlasti jih je razjezilo, ker bi novi del Aljaževe imel dovolj veliko vozišče in enostranski pločnik, stari pa bi ostal še naprej preozek za normalno srečevanje vozil. Rekonstrukcija tega odseka bi bila namreč izvedena »enkrat v prihodnosti«. Vsem je bilo skupno še to, da bi precejšnji mir, ki ga zagotavlja slepa Aljaževa ulica, z njenim podaljšanjem in odprtjem proti vzhodu zamenjal gost promet zlasti v smeri vzhod–zahod in tudi obratno.

Neuslišani predlogi

Občina pa se ni strinjala s predlogom, naj predvideno višino stavb K+P+2+T zniža za vsaj eno nadstropje, saj bi v soseski pretežno enodružinskih ali vrstnih hiš preveč izstopale. Načrt prostorske ureditve arhitekturnega biroja Bevk-Perović, izbran na natečaju, se ji namreč zdi najustreznejša prostorska rešitev degradiranega industrijskega območja.

Opozorilo, naj na območju pozidave dovolijo največ eno klet, in še to le na delih, kjer niso zakopani nevarni odpadki (lugi), so zavrnili, češ da je treba dopustiti možnost več kletnih etaž in da je dovolj varovalk oziroma pogojev, pod katerimi se jih sme graditi, tako glede nevarnih odpadkov kot morebitne (pod)talnice.

Da bi se na severu območja iz varnostnih razlogov odpovedali dvema blokoma zaradi bližine tovarne Helios, pa se na občini niso strinjali, češ da bo skladiščne prostore te kemične tovarne od prvih hiš ločeval kar 40 metrov širok pas oziroma visok nasip z visokimi drevesi. Prepričani so, da je nevarnejši proizvodni del dovolj odmaknjen, saj je prvi tak objekt oddaljen več kot sto metrov.

Razočarani pa bodo stanovalci Zoisove ulice, ki so upali, da bi na severu območja lahko dobili še povezovalno cesto do športnega parka Vir. Tja zdaj vsi prihajajo po Zoisovi in se po njej tudi vračajo. Na občini so presodili, da to ni izvedljivo, češ da bi zaradi nove ceste morali prej prestaviti nogometno igrišče.

Vprašanje je, kako bodo z načrtovano brvjo čez Mlinščico, ki bi pešcem in kolesarjem omogočala prehod na obe strani, zadovoljni lastniki bloka Gea na njeni desni strani oziroma bodoči stanovalci blokov v Oljarni na levi. Mimo prvih bodo priseljenci namreč lahko peš hodili v športni park Vir, drugi pa bodo lahko »vdirali« v novi park z večjim otroškim igriščem, saj jim bo ta bolj pri roki kot tisti v športnem parku.

Načrt le na papirju?

Kdaj bo pripravljavec OPPN Oljarna – jug glede na stališča do pripomb pripravil predlog načrta, je težko napovedati, saj jih je dobil šele pred dvema tednoma. Na seji občinskega sveta bi ga sicer lahko obravnavali še pred poletnimi počitnicami, bo pa zanimivo zvedeti, ali ne bo ostal le eden od številnih projektov na zalogo.

Investitor OPPN in hkrati tudi načrtovane večdesetmilijonske gradnje je namreč projektno podjetje Sončna vas. Kot razberemo iz podatkovne baze Gvin, gre za podjetje s sedežem na Miklavški cesti 82 v Hočah, ki je na seznamu davčnih neplačnikov in ima račun pri NKBM blokiran že od 17. oktobra lani. Njena stoodstotna lastnica je družba Meteorit na istem naslovu (90-odstotni delež pripada Kristijanu, 10-odstotni pa Marjanu Gajšku), ki pa je že v stečajnem postopku. Kristijan Gajšek je sicer (so)ustanovil še nekaj družb, pri čemer dobro posluje predvsem Meteorit plus (bonitetna ocena B2+), v katerem sta z Janjo Gajšek četrtinska lastnika, Marko Grujič pa polovični. Marjana Gajška javnost pozna tudi kot ustanovitelja sadjarskega podjetja Mirosan iz Petrovč, katerega boniteta je A1++.

Skrivnostni Helios

Izvedljivost projekta je odvisna še od lastnikov zemljišč, po katerih naj bi na severovzhodni strani zgradili povezovalno cesto med sosesko in virsko obvoznico. Iz Heliosa, ki bi mu ta cesta presekala rezervat za morebitno širitev proizvodnje ali skladišč, nismo dobili odgovora, ali je zemljišče voljan prodati oziroma investitorju zagotoviti le služnost.

Smo pa dobili odgovor polovičnega lastnika nepremičninskih družb C 56 in J-profit iz Ljubljane, ki imata na trasi predvidene ceste tri precej velike kmetijske parcele. Na vprašanje, ali sta jih pripravljeni prodati v celoti ali le delno, je Janez Marinšek odgovoril, da so ta prostorski akt z investitorjem in Heliosom večkrat usklajevali. Sedanja rešitev, ki je bila javno razgrnjena, je bila z njimi kot lastniki sosednjega območja tudi usklajena in nanjo niso imeli pripomb. Z investitorjem morajo doreči le še obveznosti glede stvarnih pravic, vendar Marinšek meni, da bo celovita rešitev pripomogla k usklajenemu razvoju, ustreznemu komunalnemu opremljanju in predvsem sanaciji degradiranega območja oljarne.