Tiskane izdaje
Ljubljana – V soseski Celovški dvori je nezasedenih več kot dve petini parkirnih mest, ki so v lasti mestnega stanovanjskega sklada. Sklad jih je poskušal oddati že lani, a neuspešno. Zdaj znižujejo ceno, s čimer bo mesečno parkiranje v tej soseski cenejše kot v vseh drugih javnih parkirnih hišah glavnega mesta.
Oktobra lani je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) objavil razpis za oddajo večjega števila parkirnih prostorov v stanovanjski soseski Celovški dvori. Cena mesečnega najema posameznega parkirnega mesta, ki bi ga oddali fizičnim ali pravnim osebam, je bila 40 evrov (z DDV), tistim, ki bi najemno pogodbo sklenili za več kot leto dni, pa je sklad ponujal popust, tako da bi najemnina znašala 30 evrov. Poleg najemnine morajo najemniki plačevati stroške upravljanja, obratovanja ter javne dajatve, povezane z najetim parkirnim prostorom, je še določal razpis.
A do konca leta, ko se je iztekel rok za oddajo vlog za najem parkirnega prostora, po pojasnilih direktorja sklada Saša Rinka niso prejeli nobene vloge. »Seveda nismo bili zadovoljni z odzivom, zato smo se odločili za znižanje cene najema,« pravi Rink. Pred dnevi so tako objavili nov razpis, v katerem je mesečna najemnina skupaj z davkom določena pri 34 evrih oziroma 25,5 evra za najem, daljši od enega leta. Tudi tokrat stroški upravljanja, obratovanja in javne dajatve niso vključeni v najemnino. Več informacij o najemu lahko interesenti dobijo na skladu, ki omogoča tudi ogled garaže. V razpisu so še zapisali, da je za varovanje dobro poskrbljeno – poleg nadzornih kamer ponoči parkirišče varujejo fizično. Kot je znano, si je soseska v preteklosti pridobila precej slab sloves.
Stanovalci po novo pogodbo
JSS MOL tako ponovno poskuša oddati 260 parkirnih prostorov, ki zdaj samevajo. Sklad jih ima sicer v lasti 618, od tega je oddanih 358 (339 jih imajo v najemu najemniki sklada v Celovških dvorih, 19 pa zunanji uporabniki). Če mesečno najemnino primerjamo s cenami v drugih parkirnih hišah, katerih lastnica je občina, ugotovimo, da je mesečni najem v Celovških dvorih najcenejši. V parkirnih hišah Stožice in Studenec (ob Chengdujski cesti), ki ju upravlja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, mesečni najem stane 36 evrov (popusta za daljše obdobje ne ponujajo), v parkirnih hišah v središču mesta (Kongresni trg, Kozolec) pa je že precej dražji: 60 evrov za stanovalce in še precej več za druge.
Glede najemnikov parkirnih prostorov, ki zdaj v Celovških dvorih plačujejo višjo ceno, kot je določena z zadnjim razpisom, je Rink pojasnil: »Vsak najemnik parkirnega mesta plačuje najemnino, kot je določena v najemni pogodbi – seveda pa ima vedno možnost, da najemno pogodbo odpove in sklene novo pod ugodnejšimi pogoji.« Dve najemnici sta to že storili.
Zgrešen nakup parkirišč
Znova se potemtakem potrjuje, na kar so mnogi opozarjali že pred leti – da sta mestna občina in sklad kupila preveč parkirnih mest za stanovanja, ki so večinoma namenjena za neprofitni najem (torej za finančno šibkejše osebe), hkrati pa so na lokaciji, kjer je javni prevoz v neposredni bližini. Stanovanja sta sklad oziroma občina kupila s tremi pogodbami: v prvem paketu z 1,7 parkirnega mesta na stanovanje, v drugih dveh paketih pa so za vsako stanovanje kupili dve parkirni mesti.
Naj spomnimo, da so sama parkirišča precej povečala vrednost posla z investitorjem soseske Vegradom. Če sta MOL in sklad pri stanovanjih dosegla za tisti čas razmeroma ugodno ceno kvadratnega metra (1350 in 1750 evrov brez davka), so parkirne prostore preplačali, saj so za posameznega odšteli kar 18.000 evrov oziroma več kot 11 milijonov evrov. Republiški stanovanjski sklad, ki je sočasno kot JSS MOL prav tako kupil stanovanja v Celovških dvorih, je za parkirno mesto odštel le 9000 evrov (tudi sicer jih je Vegrad na trgu prodajal po nižji ceni, kot sta jo plačala JSS in MOL), kupili pa so le en parkirni prostor na stanovanje.
V mestnem stanovanjskem skladu sicer še pojasnjujejo, da so problem parkiranja na skupnih površinah, kot so intervencijske poti, zelenice in podobno, že pred časom tudi s pomočjo mestnih redarjev in policije uredili. »Zunaj meja soseske je še vedno mogoče opaziti parkirane avtomobile na mestih, ki za to niso predvidena. V teh primerih sami nismo pristojni, vendar, kot nam je znano, mestna služba redarstva dobro opravlja svoje delo, tako da se vsi skupaj trudimo, da bi mirujoči promet v mestu obdržal neki spodbuden nivo,« je trenutne prometne razmere v soseski in okolici komentiral Rink.
