Najmlajši umetniki oblekli Baragovo semenišče

Na Pionirskem festivalu so otroci skupaj z mentorji izdelali tri slike velikanke. Prenova Baragovega semenišča v prihodnjih letih?

Objavljeno
08. september 2017 21.38
Pionirski festival
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Na Pionirskem festivalu z naslovom Kdo je Pionircu sešil srajčico? so otroci poleg drugih zabavnih dogodkov ob pomoči mentorjev izdelali tri slike oziroma obleke velikanke, ki so jih nato pritrdili na pročelje stavbe. Tako želijo opozoriti, da Baragovo semenišče, v katerem domuje tudi Pionirski dom, že dolgo potrebuje novo preobleko.

Pri nastajanju tega velikega skupinskega dela so spoznavali različne inovativne likovne tehnike, ustvarjali pa so ga s koščki in odpadnimi deli zelenjave. Kot je pojasnil likovni pedagog Boris Beja, je stavba dobila novo srajčico, ki so jo skupaj ustvarili na treh petnajst metrov dolgih platnih: »Kreativnost se največkrat razvija prav v kuhinji z rezanjem, mešanjem in miksanjem. Kar je v kuhinji pri pripravi solate ali zelenjavne juhe lahko odpadek, smo na novo uporabili in ustvariti veliko tapiserijo, na kateri so izrisani mali pionirčki. Šablone so zapolnili različni barvni odtenki in različne oblike iz zabojnika za biološke odpadke. V naravi, ki ima svoja pravila, tako kot ima svojo strukturo tudi naš pionirski program, vse izhaja iz zlatega reza. Stržen radiča lahko na primer prepoznamo v zaporedju listov kot čudovito vrnico, ki smo jo odtisnili na tkanino. Platno, ki visi na fasadi Pionirskega doma, je na nek način tudi naše jadro, v katero bomo lovili nove vetrove,« je še dejal.

Prava prenova še čaka

Kdaj pa se bo prenova Plečnikove zgradbe, v katerem sta poleg Pionirskega doma s Festivalno dvorano še Slovensko mladinsko gledališče in Študentski dom Ljubljana, začela zares, pa še ni znano. Velikega pomena pri tem je končan denacionalizacijski postopek za Baragovo semenišče, ki je potekal 25 let. Kot je znano, je upravno sodišče julija zavrnilo zahtevek Nadškofije Ljubljana za vrnitev te zgradbe. Pri tem je upoštevalo odločitev ministrstva za kulturo, da je bilo leta 1952, ko je prišlo do podržavljenja tega objekta, njegov lastnik Škofijsko duhovsko semenišče v Ljubljani, to pa pomeni, da Nadškofija Ljubljana v tem primeru ni denacionalizacijska upravičenka, zato ni upravičena ne do stavbe ne do odškodnine. Nadškofija Ljubljana ima možnost na vrhovno sodišče vložiti revizijo, v Pionirskem domu pa pravijo, da do sedaj niso prejeli nobene informacije o sprožitvi kakršnega koli postopka za razveljavitev sodbe.

Direktorica Pionirskega doma Vika Potočnik pravi, da je to za njih lep izziv v želji, da bi dokončali ta Plečnikov objekt, zelo si želijo tudi prepotrebne obnove celotne zgradbe. Najprej pa je potrebno izpeljati postopke za razmejitev lastnine in za vpis v zemljiško knjigo. Kot je povedala, so se o prenovi tega zavarovanega kulturnega spomenika državnega pomena že pogovarjali z ljubljanskim mestnim oddelkom za kulturo. Na zadnjem sestanku direktorjev javnih zavodov iz področja kulture pa je župan Zoran Janković izrazil podporo prenovi stavbe v prihodnjih letih.

Predvidena sklenitev kroga

Po načrtih Jožeta Plečnika je bilo Baragovo semenišče predvideno za domovanje semeniščnikov, še preden pa je bil objekt zgrajen, so spremenili njegovo namembnost. Zaradi vojne objekt ni bil dokončan po Plečnikovi zamisli. Namenili so ga filmskim in gledališkim predstavam, prireditvam ter bivanju študentov.Stavbo je po trenutnih potrebah preuredil Plečnikov učenec Anton Bitenc. Notranjost je uredil tako, da je bil večji del stavbe namenjen študentskemu domu. Kapelo je adaptiral za potrebe Festivalne dvorane, pod njo je uredil dvorane, ki jih je uporabljal kino Soča. Poleg notranje preureditve je Bitenc oblikoval tudi nov vhod v Festivalno dvorano. Ostala zunanjost objekta je izdelana po Plečnikovih načrtih, vendar zaradi spreminjanja prostorskih planov ni dokončana.

V OPN za območje Baragovega semenišča je predvidena dograditev v sklenjen krog po Plečnikovih načrtih, v njem so predvidene kulturne dejavnosti, predvsem povečanje gledaliških. Pokopališče Navje in Baragovo semenišče sta zavarovana kot kulturna spomenika državnega pomena, zavarovana je njuna zunanja in notranja oblika, dopuščena pa je dograditev Baragovega semenišča. Prav tako je zavarovana tudi zunanja podoba Neubergerjeve vile, in sicer kot zgodovinski spomenik po Odloku o razglasitvi spomenikov revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne za zgodovinske spomenike iz leta 1985.

Prodana parkirišča

V bližnji okolici je ureditev Valjhunove ceste predvidena tako, da bi postala bolj pretočna in povezovala območje z Linhartovo in Vilharjevo cesto. Na križišču Dunajske in Linhartove ceste je predvidena umestitev objekta, ki deluje kot višinska dominanta, v višini do 45 metrov. Predvideno je rušenje starega skladišča, manjšega poslovnega objekta, objekta Stare pošte ter dveh hiš, ki sta ob Linhartovi cesti.Vzhodno od objekta poslovne stavbe Slovenijalesa je v tem dokumentu predvidena podzemna garaža s 1280 parkirnimi mesti, ki bi rešila problem parkiranja za obiskovalce GR in Baragovega semenišča. Predvidena je tudi širitev Gospodarskega razstavišča, tako da bi manjši objekt za razstavljanje umestili nad novo podzemno garažo. Vendar pa so to še stari načrti, saj je Gospodarsko razstavišče medtem prodalo del parkirišča, ki ga je prej kupilo od MOL, Zavarovalnici Triglav, zato bodo opisani načrti odvisni od dogovora glede teh parkirišč.