Nekoč v Ljubljani: Kazina

Kazina je bila zelo dolgo središče družabnega življenja ljubljanske elite. Obiskovala sta jo tudi Matija Čop in France Prešeren.

Objavljeno
26. marec 2015 15.37
Martin Rotovnik
Martin Rotovnik

Beseda kazina izhaja iz italijanske besede casa, po slovensko hiša, in je prvotno pomenila vrtno hišico sredi vrtov, kjer si je takratna gospoda krajšala čas. V 18. stoletju je Kazina prešla v meščansko življenje in postala elitno družabno središče.

Kazina se v Ljubljani pojavila že pred letom 1775, ko je imela sedež v deželnem dvorcu na Novem trgu, kjer je danes sedež SAZU. Kmalu je postala najelitnejše zbirališče visoke družbe v mestu.

Po koncu Napoleonovih vojn je imela sedež Gosposki ulici, njeni člani pa so bili vse uglednejše osebe tedanje Ljubljane, tudi pripadniki kulturne elite, na primer Matija Čop in France Prešeren.

Gostinski vrt kavarne zvezda v parku Zvezda. Foto: INZ - Sistory.si

Članstvo društva je naraščalo, zato se je vodstvo odločilo za gradnjo nove stavbe, ki so jo zgradili leta 1837. Kazina je ostala središče družabnega življenja ljubljanske elite vse do šestdesetih let 19. stoletja, ko se je ljubljansko meščanstvo začelo deliti na slovenski in nemški del. Z nacionalnimi spori je Kazina postala nekakšen »glavni štab« kranjskih Nemcev.

Stavba se je do začetka zadnjega desetletja 19. stoletja znašla v središču slovensko-nemških nacionalnih sporov. Demonstracije pred Kazino pa so postale tradicionalni del vsakokratnih protinemških shodov. Prva večja protinemška manifestacija se je pred Kazino dogajala 3. junija 1886.

Že 7. junija 1903 so se izgredi pred Kazino ponovili, ko je nemško telovadno društvo Turnverein praznovalo štiridesetletnico in ob tem razobesilo nemške zastave. Župan Ivan Hribar osebno posredoval pri Nemcih, naj snamejo zastave. Ker tega niso hoteli, je ukazal policiji, naj jih zaradi varnostnih razlogov sname na silo.

Kongresni trg. Foto: arhiv Martina Rotovnika

Vlogo nemške trdnjave je Kazina opravljala vse do leta 1918. Narodna vlada je zmrznila delovanje društva in mu postavila državnega upravitelja s pooblastilom društvenega odbora. Postopek po vsej verjetnosti pravno ni bil dovolj utemeljen, saj so ga Nemci naslednji dve leti poskušali ovreči.

Nemški člani so društvo množično zapuščali, upravitelj pa je na skrivaj sprejemal nove člane samo iz vrst liberalne Jugoslovanske demokratske stranke (JDS). Na občnem zboru 24. junija 1921 je upravitelj s pomočjo varnostnikov v stavbo spustil samo tiste člane, ki so imeli izkaznico. Tako so z veliko večino izvolili novo vodstvo, ki so ga sestavljali liberalci.

Med obema svetovnima vojnama je kazina gostila mnoge klube in društva. Tako je tam dobil prostore klub arhitektov, avtomobilski klub, aeroklub Naša krila in ostali pomembni klubi v državi.

Kavarna Zvezda. Foto: arhiv Martina Rotovnika

Leta 1918 je dobil gostinske prostore v najem Fran Krapež, lastnik Narodne kavarne, ki je postavil nov paviljon v Zvezdi ter začel z ambiciozno prenovo kavarne, restavracije in kleti.

Med 2. svetovno vojno je stavba služila kot glavni štab italijanske in nato nemške vojske. Po končani vojni je društvo Kazina z darilno pogodbo stavbo prepustilo Komunistični partiji. Ta je Kazino zamenjala z državnimi organi za drugo stavbo. V povojnem obdobju so bili v stavbi različni državni organi, še zlasti slovenska ljudska skupščina, ki je zasedala v veliki dvorani.

Po izgradnji novega skupščinskega poslopja leta 1959, pa se je v stavbo vselil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (po letu 1988 Inštitut za novejšo zgodovino). Inštitut za novejšo zgodovino, ki je od leta 1959 upravitelj stavbe, daje danes v najem prostore Arhivu Republike Slovenije, Slovenskemu narodnemu gledališču - Operi in baletu, akademski folklorni skupini France Marolt ter plesni šoli Kazina.

***

Stare fotografije in razglednice Ljubljane je spletni profil, ki že deset mesecev Ljubljančanom in drugim entuziastom prinaša fotoutrinke zgodovine našega glavnega mesta, vščekalo ga je že več kot 10.000 ljudi. Njegov lastnik in urednik je fotografski entuziast in oblikovalec Martin Rotovnik.

Imate tudi vi fotografije ali razglednice, o katerih bi hoteli, da ugledajo luč sveta na omenjeni facebook strani? O možnostih objave lahko poizveste na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

***

Pa še to: vse zbrane prispevke si lahko odslej ogledate tudi v knjižici Flipboard