Nepregledni zemljiški posli

Delovanje občine je bilo v primeru lokacije džamije na Kurilniški vse prej kot »zelo pregledno«.

Objavljeno
14. februar 2013 15.37
Posodobljeno
15. februar 2013 14.00
Župan Zoran Janković mufti Nedžad Grabus podpis pogodba džamija
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Skoraj šest let po tem, ko je postalo jasno, da bo nova mestna oblast za desetletja načrtovano džamijo v glavnem mestu izbrala novo lokacijo – ob Kurilniški ulici za Bežigradom –, in več kot štiri leta po tem, ko je islamska skupnost postala lastnica dela zemljišča, kjer naj bi bila džamija zgrajena, se odvija klobčič zemljiških dogovorov, ki so potekali v ozadju.

Na vpis v zemljiško knjigo čaka predlog, ki je posledica komasacijske pogodbe med občino, islamsko skupnostjo in Energoplanom. Z njim bo islamska skupnost postala lastnica zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo verskega objekta, MOL lastnica parcel, ki so potrebne za ureditev javne infrastrukture v okolici tega objekta, Energoplan pa bo postal lastnik skoraj celotnega zemljišča med prihodnjim islamskim versko-kulturnim centrom in Parmovo ulico, na katerem bo omogočena gradnja (poslovnih) stolpnic.

Za razumevanje lani sklenjenega dogovora med tremi partnerji se je treba vrniti v leto 2007, ko sta župan Zoran Janković in mufti Nedžad Grabus podpisala pismo o nameri glede prodaje zemljišča za Bežigradom. V mesecih, ki so sledili, je gradbeno podjetje Energoplan od fizičnih lastnikov pokupilo kup manjših parcel, ki segajo na območje načrtovanega islamskega versko-kulturnega centra. Predkupne pravice občina ni uveljavljala, ker menda to »v času odločanja ni bilo v javnem interesu«.

Kot so takrat pojasnjevali akterji, je bil dogovor, da Energoplan kot kupec manjših parcel nastopa v imenu verske skupnosti, ta pa jih bo pozneje od gradbenega podjetja kupila. Da je tudi občina del tega posla in da med Jankovićem in takratnim direktorjem Energoplana Zlatkom Srako obstaja dogovor o menjavi mestne zemlje za zemljišča Energoplana, je takrat Janković za Delo Mag zanikal: »Mestna občina ne bo menjala nič. Dobro veste, da mi svoja zemljišča prodajamo zelo pregledno. Nimam informacij o tem, da je občina lastnica zemljišč, na katerih bi radi gradili.«

Danes se izkazuje popolnoma nasprotno – občina bo zamenjala skoraj 4000 kvadratnih metrov zaokroženega zemljišča za posamezne parcele. Ali bo na njem gradil Energoplan ali ga bo prodal komu drugemu ali pa bo morda končalo v lasti bank (če se podjetje ne bo izvilo iz težav), niti ni pomembno. Nemogoče je tudi špekulirati, ali in koliko sta Energoplan in občina s tem pridobila oziroma izgubila, saj je po nekaterih neuradnih infromacijah zemljišča, ki zdaj prehajajo v last islamske skupnosti in občine, Energoplan odkupoval po precej visokih cenah. Popolnoma so se spremenile tudi gospodarske razmere – od časov, ko so cene segale v nebo, do popolnega krča na nepremičninskem trgu, ki vlada zadnja leta.

Dejstvo pa je, da bi morala občina takšno zemljišče, ki omogoča komercialno zanimivo gradnjo, normalno prodati najboljšemu ponudniku na javni dražbi ali z javnim zbiranjem ponudb. Da bi o tem moral odločati mestni svet, kot je odločal tudi o prodaji zemlje islamski skupnosti. In ne nazadnje – da je bilo delovanje občine v tem primeru, kot že v mnogih prej, vse prej kot »zelo pregledno«.