Ni jim do tega, da ljudi mečejo na cesto

V zadnjih desetih letih so v Ljubljani skupno izvedli skoraj 260 prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj.

Objavljeno
29. avgust 2014 14.36
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana

Ljubljana – Čeprav mestni stanovanjski sklad in društvo Kralji ulice izvajata protideložacijski program, so samo letos zaradi neplačanih položnic izvedli petnajst deložacij. To je več kot lani, ko je bilo v celem letu osem prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj.

»V štirih primerih je bil razlog za odpoved najema neuporaba stanovanja poleg neplačevanja obveznosti, v enem primeru neplačevanje in neprimerna raba, v desetih pa je bila deložacija posledica kroničnega neplačevanja tako najemnine kot drugih stroškov. V nekaj primerih najemniki že od vselitve v stanovanje niso plačevali ničesar,« na stanovanjskem skladu pojasnjujejo, zakaj je bilo kljub protideložacijski dejavnosti letos izvedenih več prisilnih izselitev kot lani. Ker so program podpore pri ohranitvi nastanitve začeli šele letos spomladi, upajo, »da bosta podpora in ozaveščanje najemnikov v prihodnje vendarle uspešnejša«.

Dve tretjini najemnikov ima težave

Javni stanovanjski sklad ljubljanske občine ima okoli 233 bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjske stiske najbolj socialno ogroženih in izključenih. Kot ugotavljajo, pa za marsikoga to postane trajna oblika bivanja, saj samostojno ne zmore rešiti stanovanjskega vprašanja. Pogosto je to povezano s prenizkimi dohodki, pa tudi s slabim zdravstvenim stanjem ali kakšno drugo osebno okoliščino. Pri približno dveh tretjinah najemnikov opažajo težave. Da bi vendarle poskušali ohraniti njihovo nastanitev, so se obrnili na društvo Kralji ulice, ki sicer ponuja nastanitveno podporo brezdomcem. Kot pravijo pri skladu, primeri dobre prakse drugod po svetu namreč kažejo, da je posredovanje strokovnih delavcev v začetni fazi koristno, saj s tem preprečijo veliko nepotrebnih situacij in poglabljanje težav.

Drugačna pot

V društvu Kralji ulice opažajo, da se primeri, pri katerih so doslej sami posredovali, niso končali s prisilno izselitvijo, vendar zaradi kadrovske podhranjenosti do vseh ne pridejo. »V dogajanje vstopimo, ko stanovanjski sklad uporabnika neprofitnega stanovanja že izseli v bivalno enoto. Gre za ljudi, ki niso vključeni v naš program nastanitvene podpore, ampak imajo pogodbo sklenjeno neposredno s skladom,« pojasnjuje Tanja Vuzem, sodelavka društva. »Pomagamo jim pri urejanju stanovanja, skupaj z njimi gremo na center za socialno delo, jim poiščemo dodatne vire pomoči in posredujemo pri morebitnem podaljševanju rokov odplačila dolga do sklada,« o programu pravi Vuzmova. Bistveno je, nadaljuje, da strokovni sodelavci društva v proces vstopijo čim prej. »Veliko težje je pomagati nekomu, ki so se mu težave kopičile pet ali deset let. Pomembno je, da se v proces vključimo že ob vselitvi v bivalno enoto in nato stik vseskozi ohranjamo,« razlaga. »Ti ljudje imajo večinoma občutek, da jih uradniki nadzirajo in jim hočejo zapovedati, kako naj živijo, zato mi uberemo drugačno pot, bolj socialnodelavsko.«

Preventivno nastanitveno podporno delo sta sklad in društvo Kralji ulice začela izvajati v letu 2012, ko so v društvu uspešno pridobili sredstva v okviru Švicarskega prispevka. »Sklad nam je omogočil nekaj nastanitvenih kapacitet za brezdomce, mi pa smo začeli pomagati tistim, ki so že nastanjeni v bivalnih enotah, a imajo težave, zaradi česar jim grozi prisilna izselitev,« pojasnjuje sodelavka društva. Ko se je švicarsko financiranje sicer širšega projekta nastanitvene podpore izteklo, so se na ljubljanskem stanovanjskem skladu odločili, da program vendarle nadaljujejo. »Na skladu jim ni do tega, da mečejo ljudi na cesto, ampak da najemnike obdržijo,« zatrjuje Vuzmova.

V zadnjih desetih letih 260 prisilnih izselitev

Pri skladu dosedanjo dejavnost, ki jo izvajajo skupaj z društvom, ocenjujejo kot uspešno. Ugotavljajo, da se je »v obravnavanih primerih izboljšala plačilna disciplina, ki je največkrat krivdni razlog za odpoved najemnega razmerja«. Kljub temu so samo letos izvedli petnajst prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. Konec preteklega leta so vložili 284 tožb za odpoved najemnega razmerja, praviloma zaradi neplačevanja stanovanjskih obveznosti. Od leta 2004 so v Ljubljani skupno izvedli skoraj 260 prisilnih izselitev, od tega so v 51 primerih uporabniku pred samo deložacijo dodelili bivalno enoto.

Opažajo sicer, da so zaradi posledic gospodarske krize dolžniki postali tudi tisti najemniki, ki so do nedavnega še redno plačevali obveznosti. Prav tako ugotavljajo, da večina najemnikov bivalnih enot vsaj občasno potrebuje pomoč pri reševanju različnih stisk, nekateri med njimi bi potrebovali stalno podporo. Podobno ugotavljajo v društvu Kralji ulice.

Med najpogostejšimi razlogi za prisilno izselitev tudi sami navajajo nezmožnost plačevanja stanovanjskih stroškov. »Do tega pride, ker najemniki bodisi ne zmorejo plačila ali pa so nekje na svoji življenjski poti izgubili občutek za postavljanje prioritet,« razmišlja Vuzmova. »Ko se enkrat, dvakrat ali petkrat zgodi, da ne morejo poravnati položnic in najemnine, ker so denimo denar namenili za nakup česa za otroka, začnejo vse to malce ignorirati, medtem pa se dolg kopiči,« opozarja socialna delavka. »Marsikdo med njimi vsak mesec tehta med plačilom stroškov in tem, da otroku kupi hrano.« Vuzmova še opozori, da čeprav se večini tistih, ki imajo streho nad glavo, to zdi nekaj samoumevnega, pa ni vedno tako. »Vsak od nas potrebuje varno streho nad glavo. To sicer ni vse, je pa ključno.«