Nogometni poskus z zasebnikom – tretjič

Ljubljana – Občina je s soglasjem svetnikov začela še tretjo pot za gradnjo nogometne infrastrukture z zasebnim kapitalom. Tokrat bi s pomočjo zasebnikov zgradili nogometno dvorano v Štepanjskem naselju.

Mestni svetniki so na sinočnji seji potrdili predlog akta o javno-zasebnem partnerstvu (JZP) za projekt »nogometna dvorana v Štepanjskem naselju«. Ta določa, da bo občina v partnerstvo vložila 4000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, zasebniku podelila stavbno pravico, ta pa bo zgradil dvorano ter jo upravljal in vzdrževal v koncesijskem obdobju. Vrednost projekta je ocenjena na dobrega 1,6 milijona evrov, pri čemer bi po izračunih strošek MOL znašal dobrih 600 tisočakov (sem so vključeni vrednost stavbne pravice, prestavitev komunalnega voda, izdelava recenzije dokumenta identifikacije investicijskega projekta in vodenje javnega razpisa), vložek zasebnika pa dober milijon evrov. Zasebnik bo moral izvesti projektiranje, gradnjo in pridobiti vsa dovoljenja.

Podjetje brez prihodkov, a za njim reprezentanta

Akt o JZP je posledica promotorske vloge, ki jo je že pred dvema letoma pol na MOL predložilo podjetje Trigemini, d. o. o. Večinski lastnik (z 51-odstotnim deležem) podjetja, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti kot družba za športno dejavnost in gostinstvo s 50 tisočaki osnovnega kapitala, je nogometni reprezentant Boštjan Cesar, eden od lastnikov pa je s četrtinskim deležem tudi njegov reprezentančni kolega Bojan Jokić. Podjetje sicer ne lani ne leto prej ni imelo prihodkov. Kot je razvidno iz promotorske vloge, ki so jo poslali na MOL, bi izvedbo projekta financirali tako z lastnimi sredstvi kot z bančnim posojilom (v razmerju 55:45).

Vsebina včeraj potrjenega akta sicer večinoma sledi promotorski vlogi. Odprta je še vedno dolžina koncesijskega obdobja, v katerem bo zasebnik ekonomsko koristil in upravljal novi kompleks. Trigemini je predlagal 35 let. Akt določa, da obdobje traja 30 let od pridobitve uporabnega dovoljenja, z možnostjo podaljšanja za pet let. Pri tem pa bo prav dolžina tega obdobja eno od dveh meril (ob tem še ponujen obseg kapacitet, namenjenih izvajanju letnega programa športa v MOL) za izbiro zasebnega partnerja, ki bo izbran na javnem razpisu. Kdaj bo ta objavljen, včeraj niso povedali.

To bo tretji poskus ljubljanski občine za gradnjo nogometne infrastrukture s pomočjo zasebnega kapitala. Prva dva poskusa se nista končala, kot je bilo predvideno ob sprejemu podobnih aktov v mestnem svetu. Znano je, da je MOL v JZP z Grepom zgradila nogometni stadion in dvorano v Stožicah. Tam ostaja nedokončan del zunanje javne infrastrukture (vključno z parkom in pomožnim stadionom), predvsem pa se je zalomilo pri financiranju: končni vložek MOL je bil precej višji, kot je bilo predvideno, stomilijonsko posojilo bank je ostalo neodplačano, več podizvajalcev pa je med upniki ustanoviteljev Grepa. Prav tako se ni izšlo po načrtih pri prenovi bežigrajskega stadiona, kjer projekt zaradi težav s pridobivanjem dovoljenj in nasprotovanja lokalnih prebivalcev meglomanskosti prenove po skoraj osmih letih od ustanovitve projektne družbe še vedno stoji.

Čeprav je bil novi akt o JZP za Štepanjsko naselje potrjen brez glasu proti, so bila mnenja svetnikov o javnem interesu in načinih izvedbe precej različna. Mojca Škrinjar (SDS) je projekt podprla, a opozorila, da mora biti vložek MOL dobro utemeljen in zavarovan. Njenega kolega iz svetniške skupine Mirka Brniča Jagra pa izvedba projekta v obliki JZP ni prepričala, zato je predlagal, da občina zemljišče proda, napolni mestno blagajno, zasebnik pa nato gradi na lastni zemlji. Svetnik je bil prepričan, da bo objekt po izteku koncesijskega obdobja »podrtija« in bo sanacija padla na ramena občine.

Tudi Denis Striković (ZL) je nasprotoval povezovanju javnega in zasebnega ter predlagal, naj bo to »popolnoma javna ali popolnoma zasebna investicija«. Javnega interesa v projektu ni prepoznal niti Nejc Brezovar (SMC), ki ga je skrbel velik delež posojil, predviden za financiranje: »Glede na izkušnje s projektom Kozolec II me je strah, da bo to morala dokončati MOL.«

Svetnici Mojca Kucler Dolinar (NSi) in Nataša Sukić (ZL) sta opozorili na zahteve četrtne skupnosti Golovec, ki želi, da se ob dvorani zagotovijo prostori za delovanje ČS. Župan Zoran Janković je odgovoril, da je gradnja dvorane prvi pogoj za gradnjo objekta za ČS, ker sta zgradbi povezani. Anton Kastelic (Desus) pa je kot svetnik iz ČS Golovec zagotovil, da krajani projekt podpirajo. Da je projekt želja četrtne skupnosti, je zatrdil tudi župan, ki je poudaril, da je tudi kapetan reprezentance Boštjan Cesar iz Štepanjskega naselja in da »potrebujemo nekoga, ki bo otroke vlekel v šport«. Menil je, da je bila občina v vseh JZP zaščitena, in svetnikom očital, da niso dali nobenega konkretnega predloga za izboljšanje akta ter razpravo končal z opazko, da je »šla ura in pol«.

Manjša igralna površina za malčke

Pričakovano je bilo kar nekaj ostrih besed pri sklepu o manjši notranji igralni površini v javnih vrtcih za prihodnji dve šolski leti. Vodja oddelka za predšolsko vzgojo Marija Fabčič je pojasnila, da je alternativa temu 632 manj sprejetih otrok v vrtce. Poudarila je, da je povprečna nezasedenost v vrtcih glede na analizo lanskega leta kar 28 odstotkov, zato po njenem mnenju manjše površine v praksi ni. Mojca Škrinjar je kljub temu menila, da je 1,75 kvadratnega metra, kolikor bo po sklepu na voljo za otroke, starejše od treh let, »velika žalost«. Predlagala je rešitev s preureditvijo prostorov na OŠ in združevanjem šolskih okolišev, a pri Fabčičevi in Jankoviću predloga nista podprla.

Je pa Fabčičeva na vprašanje svetnice SMC Ane Žličar priznala, da bo tudi po odprtju novih oddelkov v letošnjem in prihodnjem letu notranjih igralnih površin še vedno premalo: »Površina bo še vedno zmanjšana, skladno s pravilnikom ministrstva, ki omogoča to prehodno obdobje.« Dodala je še, da bo glede na stanje v državi to prehodno stanje verjetno veljalo še kar nekaj časa.