Nujnim posegom zdaj sledi temeljita sanacija

Ljubljana – Začetek akcije odstranjevanja in odvoza v žledu polomljenega drevja v središču mesta, ob glavnih vpadnicah, po javnih parkih, okoli šol in vrtcev je na ožjem območju občine predviden 17. februarja, v drugih, bolj obrobnih delih mesta, pa teden dni pozneje.

To je bistvo občinskega sanacijskega načrta, pripravljenega skupaj s pogodbenimi izvajalci, ki sicer že od začetka prejšnjega tedna prednostno odstranjujejo nevarno drevje, polomljene in viseče veje, da bi zagotovili prevoznost cest in prehodnost pločnikov. Na Večni poti in Brdnikovi so večino vejevja odpeljali, še nekaj težje dostopnih visečih dreves bodo odstranili predvidoma do petka. Zatem se bodo lotili podrtega drevja na Poti za Brdom, kjer pa bodo morali izvesti dvodnevno popolno zaporo ceste.

Po dosedanjih ogledih predvidevajo, da bodo na prizadetih območjih sanacijska dela končali do sredine marca. Od cest, ki so bile v celoti ali delno zaprte, sta neprevozni le še tisti na Rožnik in Golovec. Nevarno in polomljeno drevje in vejevje so začeli odstranjevati tudi v parkih v središču mesta, po sprehajalnih poteh na grajskem hribu in v živalskem vrtu. Tega bodo za obiskovalce predvidoma znova odprli v petek, 14. februarja.

Na zelo prizadetem grajskem griču sta prednostni nalogi odstranitev porušenih dreves nad Karlovško cesto in preprečitev plazu pod Študentsko potjo, saj zaradi strmega pobočja, nestabilne podlage ter porušenih dreves grozi nevarnost, da porušena drevesa z zemljino splazijo na stanovanjske objekte pod brežino. Tam bodo dela predvidoma trajala najmanj tri tedne.

Pri vrtcih in šolah so na četrtini lokacij, kjer so bile zaznane posledice žleda, dela že opravljena, potreben je le še odvoz vejevja.

Na funkcionalnih zemljiščih med bloki, v manj obiskanih parkih in na otroških igriščih bodo sanacijska dela stekla predvidoma konec februarja, trajala pa bodo najmanj mesec dni. Do takrat bodo nevarna drevesa oziroma območja zavarovali le s trakovi. Obiskovalce hkrati pozivajo, naj oznake dosledno spoštujejo in se tem drevesom ne približujejo.

Poziv k sodelovanju

Župan Janković je poudaril, da sta v zadnjih štirih letih mestno občino prizadeli že dve veliki naravni nesreči, najprej poplave in zdaj žled, vendar so se tako službe kot meščani izkazali pri odpravljanju posledic. Ljubljančane je tudi pozval, naj pomagajo ekipam, ki bodo čistile posledice žleda. Zaradi varnosti njihovo pomoč pričakujejo predvsem pri nakladanju vej na komunalna vozila, ko bodo ta prišla na njihovo območje. Še prej lahko razrezane veje zložijo na rob pločnikov, od koder jih bodo potem brezplačno odpeljali na eno od deponij. Na deponiji Barje ter deponijah Tise (Cesta v Prod 84), Snage (Povšetova) ali Hoje na Škofljici (Žagarska 5) pa jih lahko občani brezplačno oddajo tudi sami.

O lokacijah in delu ekip (sodelovali bodo tudi javni zavodi in podjetja z območja občine), ki čistijo posledice žleda, lahko Ljubljančani dobijo informacije na sedežih četrtnih skupnosti, ljubljanskih turističnih društev in na spletni strani www.ljubljana.si. Vsak pa lahko svoje pobude ter podatke o lokacijah nevarnega drevja sporoči na spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na telefonski številki 306-12-82 in 306-10-65.

Ravnanje z drevjem

Ker je za drevje dolžan poskrbeti vsak lastnik sam, v mestu pa ga je veliko v zasebni lasti, na občini opozarjajo, naj se zasebniki sanacije dreves lotijo premišljeno, strokovno, predvsem pa varno. V pomoč so jim na občinski spletni strani pripravili navodila za pravilno ravnanje z drevjem, pri čemer poudarjajo dve osnovni opravili. Prvo je, da se načeloma seka le huje poškodovano drevje. Zgolj nagnjena drevesa, ki ne ogrožajo okolice, se ne posekajo. Pri obrezovanju poškodovanega drevja pa je treba zagotoviti zdravo in normalno nadaljnjo rast drevesa. Obrezovanje mora potekati v skladu s standardi in pravili dobre prakse.

V gozdovih bodo posledice žleda odpravljali po načrtu, ki ga bo pripravil zavod za gozdove, medtem ko bodo v mestu po Jankovićevih zagotovilih nekako do maja skušali odstraniti čim več podrtih dreves in štorov, na njihovo mesto pa posaditi nova drevesa. Preostala naj bi zasadili do konca leta.

Župan je povedal še, da bo občina vse polomljeno drevje in vejevje prodala Tisi, poleg tega pripravljajo izračune, ali bi se splačalo lesne sekance prodati Te-Tolu.

Nevarnost poplav

Po besedah vodje mestnega oddelka za civilno zaščito Roberta Kusa so se prejšnjo sredo začeli pripravljati tudi na morebitne poplave na Barju. Skupaj z državnimi koncesionarskimi podjetji so čistili struge Malega grabna, Ljubljanice in njenih pritokov, denimo Farjevca in Iščice. Janković je dodal, da so bili očiščeni še vsi kanali in okolica mostov, in zagotovil, da so na narasle vodotoke pripravljeni. Prepričan je, da poplav tokrat ne bo in da bi lahko po vodotokih v Ljubljano prineslo le naplavine iz sosednjih občin. Prav tako ga ne skrbi, da bi se zaradi visoke vode ali naplavin odtrgali na Špici zasidrani splavi in druga plovila ter ogrozili pregrado na Gruberjevem prekopu.

Solidarni redarji

Roman Fortuna z mestnega redarstva je povedal, da so ljubljanski redarji pomagali tudi zunaj meja občine. Osmerica jih je tako v Postojni pomagala zagotavljati zveze in ograjevala nevarna območja z zaščitnimi trakovi, prav tako so s štirimi vozili skrbeli za zapore nevarnih cest.

Mimogrede se je pohvalil še s tem, da so ta mesec prejeli odločbo informacijske pooblaščenke, da pri preverjanju posameznih podatkov, povezanih s kršitelji mestnih predpisov, niso kršili zakona o varstvu osebnih podatkov.

O višini škode kasneje

Kolikšna bo škoda zaradi žleda, župan ni hotel napovedati, je pa zagotovil, da je v posebnem skladu za odpravo posledic 2,8 milijona evrov in da bo to najbrž zadoščalo za večino stroškov, saj bo precej škode pokrila zavarovalnica.