Ob vpadnicah se ni priporočljivo zadrževati

Ljubljana – Čeprav se stanje onesnaženosti zraka v glavnem mestu izboljšuje in vse meritve po besedah vodje občinskega oddelka za okolje Nataše Jazbinšek Sršen kažejo trend upadanja onesnaženosti, so podrobnejše meritve, katerih rezultate so zbrali v publikaciji Onesnaženost zraka v Ljubljani, pokazale, da je stanje še daleč od idealnega.

Medtem ko agencija za okolje in ljubljanska mestna občina vsakodnevno izvajata meritve različnih onesnaževalcev na treh mestih, so v publikaciji predstavljene meritve na več lokacijah, ki dajejo boljši vpogled v onesnaženost zraka glede na različna območja. Kot je povedal soavtor knjige Matej Ogrin z oddelka za geografijo na filozofski fakulteti, so dušikov dioksid merili na več kot sto lokacijah, večinoma znotraj avtocestnega obroča, in sicer na treh tipih mestnega prostora: odprtih prostorih ob cesti (predvsem vpadnicah), zaprtih cestnih koridorjih in na območjih urbanega ozadja, ki so odmaknjena od glavnih prometnic.

Različni vplivi zapore Slovenske

Meritve so pokazale, da je obcestni prostor ob mestnih vpadnicah večinoma pretirano onesnažen, še zlasti pozimi. Najbolj onesnažene točke so nadvozi vpadnic nad obvoznico, kjer se sicer ljudje večinoma ne zadržujejo. Nekoliko manj, a še vedno precej je po Ogrinovih besedah zrak onesnažen pri glavni avtobusni postaji, kjer je koncentracija ljudi precejšnja, pa tudi ob vpadnicah, kot so Dunajska, Tivolska in Celovška cesta. »S tega vidika je politika načrtovanja kolesarskih stez ob vpadnicah lahko problematična,« je opozoril Ogrin.

Koncentracije dušikovega dioksida so bile na območjih urbanega ozadja (kjer je prispevek prometa k onesnaženju manj izrazit) nižje, toda avtorje je presenetila zimska podoba zraka, ki je bila za 50 odstotkov slabša kot poletna, pri čemer so absolutne vrednosti pogosto presegle dovoljene mejne letne koncentracije, ki znašajo 40 µg/m³. Presenetile pa so jih tudi meritve na Slovenski cesti pred zaporo za osebni promet in po njej (izvajali so jih poleti 2013 in pozimi 2014). Gre za tipičen cestni koridor, kjer se je pokazalo, da javni promet kljub zapori za osebni promet še vedno povzroča precejšnje onesnaženje. Kot je povedal Ogrin, so bile zimske koncentracije dušikovega dioksida višje kot poletne, ko je bila cesta še odprta za ves promet: »Bile so nekoliko nižje kot prejšnja leta, a pričakovali smo večji padec.« Nasprotno pa so bili učinki zapore Slovenske precej bolj opazni pri meritvah črnega ogljika, ki so jih na MOL predstavili že pred časom. Pokazale so, da so se koncentracije črnega ogljika zaradi tega ukrepa znižale za kar 60 odstotkov.

Številna preseganja koncentracij dušikovega dioksida vzbujajo skrb tudi zato, ker so bile v času meritev vremenske razmere zelo netipične, je opozorila ena od soavtoric Katja Vintar Mally s filozofske fakultete: »Zaradi tople zime in veliko padavin so bile samočistilne sposobnosti ozračja večje, v tipičnih razmerah bi bile meritve še precej slabše.«

Boj s prašnimi delci se šele začenja

Čeprav trdni delci, zaradi katerih si je Slovenija prislužila že več opominov EU, niso bili predmet meritev, predstavljenih v publikaciji (avtorje so zanimali predvsem vplivi prometa na onesnaženost, medtem ko k onesnaženosti z delci PM10 največ prispevajo kurišča, promet pa le okoli 15 odstotkov), se tej temi na torkovi predstavitvi niso mogli izogniti. Ljubljana je poleg Kranja edina občina, kjer mestni svet še ni obravnaval programa ukrepov, ki ga mora ministrstvo v sodelovanju z občinskimi oblastmi pripraviti na podlagi pred slabim letom sprejetega odloka o načrtu za kakovost zraka. Na ministrstvu za okolje in prostor napovedujejo, da bo ljubljanski mestni svet ta program obravnaval februarja. Jože Jurša z ministrstva pa je v razpravi povedal, da država za ta namen proračunskih sredstev ni načrtovala in da bosta za izvajanje ukrepov na voljo le dva vira: podnebni sklad in kohezijska sredstva iz nove finančne perspektive. Tudi Anton Planinšek z agencije za okolje je priznal, da je bilo glede prašnih delcev storjenega precej manj kot na drugih področjih. Državo in občine tako čaka še mnogo dela.