Tiskane izdaje
Ljubljana – Odgovor uradnikov na pobudo občana, naj občina ukrepa in zagotovi večjo varnost za pešce na prehodu, kjer sta prejšnji teden življenje izgubili dve dekleti, je razburil marsikoga. Nevladne organizacije pozivajo, naj občine takoj začnejo izvajati ukrepe za umirjanje prometa.
Prometna nesreča v Slovenčevi ulici, kjer je voznik, pijan in pod vplivom drog, na prehodu za pešce do smrti povozil peški, je bila povod za množico razprav o prometni varnosti, spremembah zakonodaje in vozniški kulturi pri nas. Nekateri so znova opozorili na evropsko državljansko pobudo za omejitev hitrosti vožnje v naseljih na 30 km/h, tisti, ki živijo v bližini Slovenčeve in se v okolici kraja, kjer se je nesreča zgodila, večkrat sprehajajo, pa so razmišljali tudi o možnostih izboljšanja varnosti prav na tem območju.
Eden od občanov je prek servisa pobude meščanov na MOL že dan po nesreči naslovil tale poziv: »Glede na današnji dogodek z dvema smrtnima žrtvama (kar je bilo samo vprašanje časa) je postavitev semaforja na Tolstojevi pri Mercatorju nuja za pešce, saj tam nihče ne upošteva zebre. Zaradi nas občanov, ki dnevno uporabljamo ta prehod, bi bilo to zelo dobrodošlo.«
MOL: Signalizacija ne pomaga
Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) so se odzvali čez dva dni, a je njihov odgovor marsikoga razburil. Zapisali so, da »žal nemalokrat prehod za pešce daje lažen občutek varnosti (in prednosti), zato ni čudno, da je na prehodih 85 odstotkov vseh nesreč, v katerih so udeleženi pešci, samo 15 odstotkov nesreč pa je izven prehodov«. Nadaljujejo, da so neprevidnost na eni strani ter zamegljen vid in sposobnosti na drugi zato žal lahko usodni.
»V takih okoliščinah ne pomaga nobena signalizacija, tudi svetlobna ne. Na zeleno luč na semaforju je treba prav tako čakati, kot je treba čakati, da se cesta toliko sprosti, da jo lahko varno prečkamo. In tudi rdeča luč za vozila ne pomeni, da bodo ta res ustavila. Veliko je tako nesreč, pri katerih vozniki prevozijo rdečo luč,« modrujejo na občini, kjer so odgovor na pobudo sklenili z dejstvom, da semaforje za pešce postavljajo na šolskih poteh in tam, kjer cesto prečka veliko pešcev.
Tak odziv je že povzročil precej ogorčenja pri sodelujočih na servisu pobude meščanov. Da je to »čez mejo dobrega okusa«, je zapisal eden od občanov, ki je prepričan, da se nesreča, če bi bil prehod dvignjen, ne bi zgodila, saj v takem primeru vozniki »kar naenkrat vozijo počasi in previdno«. Tudi drugo občanko je odgovor občine navdal s pravo jezo: »Kako si upate odgovoriti, da se nič ne da narediti in da so prehodi vedno nevarni, potem ko sta bili ubiti dve dekleti!« Pri tem je še opozorila, da je v bližini prehoda osnovna šola Franceta Bevka.
Nevladniki: Umirjanje prometa preprečuje nesreče
Da je takšen odziv občine sporen, menijo tudi v Koaliciji za trajnostno prometno politiko in skupini za mobilnosti, ki deluje pri Mreži za prostor. Ti dve združenji povezujeta več nevladnih organizacij in društev s področij urejanja prostora, prometa in trajnostnega razvoja. »V javni razpravi, ki jo je bilo mogoče zaslediti po nesreči (v Slovenčevi ulici, op. p.), je bila povsem spregledana vloga cestne infrastrukture, ki z ukrepi za umirjanje prometa dokazano preprečuje tovrstne nesreče ali pa njihove posledice znatno omili.« Zato nevladniki tako državo kot občine pozivajo, naj začnejo izvajati sistematične in odločne ukrepe za umirjanje prometa. Poseben poudarek naj se nameni takšnemu načrtovanju in preureditvi cest, da te ne bodo dopuščale prehitre vožnje, varnim prehodom za pešce ter sistemski odpravi lokacij, ki so sporne z vidika prometne varnosti najbolj ranljivih udeležencev v prometu.
Opozarjajo, da se na cestah in ulicah v naseljih, v nasprotju z državnimi cestami, izrazito mešajo različni uporabniki, pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. »Najbolj ranljivi udeleženci v prometu so pešci in kolesarji, ki jih je treba zaradi možnosti hudih poškodb ali celo smrti ob trku z motornim vozilom še posebej zaščititi,« poudarjajo.
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko in Mreži za prostor so ob tem pohvalili delo občine na deklarativni ravni. Prometna politika, ki jo je MOL sprejela lani, namreč predvideva različne ukrepe za umirjanje prometa, kot so ožja cestišča, dvigi prehodov za pešce, dvigi celotnih križišč, širitev con z omejitvijo 30 km/h ... Na občini so si postavili tudi cilj, da leta 2015 znotraj obvoznice ne bo smrtnih žrtev med pešci in kolesarji. Nevladniki tem pozitivno naravnanim načelnim ciljem in ukrepom pritrjujejo, vendar ugotavljajo, da jim »na žalost ne sledijo konkretne aktivnosti, ki bi omogočale njihovo izvedbo«.
Polovica žrtev med pešci
Da so prav pešci med najbolj ogroženimi v prometu, potrjujejo tudi podatki o smrtnih žrtvah v MOL, ki so nam jih posredovali z OGDP in ljubljanske policijske uprave. Na cestah na območju občine je bilo lani osem smrtnih žrtev, leto prej pa sedem (v Sloveniji lani skupaj 128, predlanskim 141). Letos so po podatkih policije v MOL našteli že šest nesreč s smrtnim izidom. Lani so bili med žrtvami štirje pešci, kolesar in dva motorista, ena oseba je umrla v avtomobilu. Tudi med letošnjimi smrtnimi primeri je bila polovica pešcev, trije, preostali pa so bili voznik oziroma sopotniki v avtomobilih.
