Občina po svoje razdelila ateljeje

Akademski kipar Alen Ožbolt je svojo pravico, ker ga je občina pri podeljevanju ateljejev zaobšla, našel na sodišču.
Objavljeno
05. januar 2018 13.54
Tina Lešničar
Tina Lešničar
Ljubljana – Ravno v času, ko so se konec preteklega leta v umetniške ateljeje v Švicariji začeli seliti izbrani umetniki, je upravno sodišče ugodilo tožbi akademskega kiparja Alena Ožbolta zoper mestno občino Ljubljana, saj je ta v postopku razpisa in kasnejšega dodeljevanja ateljejev izbranim umetnikom kršila več zakonskih določb.

Skoraj natanko pred letom dni smo v članku »Nevidni« razpisi za umetniške ateljeje povzeli očitke in pritožbe več umetnikov, ki so jih v javnem pismu naslovili na MOL. Od občine so med drugim zahtevali odgovore, na podlagi katerega javnega razpisa ter po katerih merilih so bili izbrani bodoči uporabniki ateljejev v Švicariji.

Prvopodpisani med njimi Alen Ožbolt se je na razpis za ugotavljanje javnega interesa pri oddaji umetniških ateljejev in prostorov za uporabo za kulturne in mladinske dejavnosti, ki je bil odprt od 22. aprila do 28. maja 2016, namreč prijavil in dosegel 150 točk, s čimer se je uvrstil na prvo mesto na prednostni listi. Na MOL so mu zagotovili, da ga bodo »pisno obvestili takoj, ko bo kateri od prostorov, namenjenih za kulturno dejavnost, prazen«. Tega ni dočakal, zato ga je toliko bolj presenetilo, ko je iz medijev izvedel, da je občina že razdelila ateljeje med druge umetnike. Tudi tiste prostore, ki bi bili primerni za njegovo ustvarjanje – atelje na Svetčevi 1, v velikosti 144 kvadratnih metrov, in dva z manjšo kvadraturo v prenovljeni Švicariji. Čeprav je bil prvi na prednostni listi, je atelje na Svetčevi dobil umetnik Metod Frlic, ki ga sploh ni bilo na omenjenem seznamu.

Iztožil pravico

Ker se Ožbolt s skopimi odgovori občine na njegovo javno pismo ni zadovoljil, se je zatekel k tožbi. Upravno sodišče pa mu je pritrdilo. Ugotovilo je namreč, da so navedbe MOL, s katerimi je poskušala pojasniti oziroma upravičiti, zakaj je bil atelje na Svetčevi namesto tožniku kot prvouvrščenemu oddan drugemu umetniku, ki ga na listi sploh ni, »naravnost neverjetne in ne zdržijo osnovnega testa realne presoje«. Zastopnica občine je namreč zagovarjala, da Frlica na prednostni listi ni bilo, ker so mu po pomoti pripisali 135 namesto 155 točk, kolikor naj bi mu jih v resnici dodelila komisija. Toda čeprav so na listi zapisani umetniki z do 75 točkami, Frlica niti z zmotnimi 135 točkami ni med njimi. »Preprosto je izginil z liste in iz postopka in se v njem ponovno prikazal, ko mu je bil že dodeljen atelje na Svetčevi 1,« je zapisalo sodišče in dodalo, da če bi se pri izvedbi razpisa res primerile tovrstne »pomote«, bi morala občina objaviti popravljeno prednostno listo, zoper katero bi tožnik (potemtakem drugouvrščeni) lahko uveljavljal pravno sredstvo.

Sodišče je v razpisnem postopku ugotovilo še več kršitev, med drugim to, da MOL ni upoštevala vseh določil zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in da ateljejev umetnikom ni dodelila z dokončno odločbo, ki bi jo morala vročiti tudi zavrnjenim udeležencem, da bi ti lahko zoper njo vložili pravno sredstvo. Nadalje je ugotovilo, da so bile Alenu Ožboltu kršene ustavno zagotovljene pravice enakosti pred zakonom, v povezavi z ustavno pravico do svobode umetniškega ustvarjanja ter iz njih izhajajoča pravica do enake možnosti konkuriranja za oddajanje javne kulturne infrastrukture v najem umetniškim ustvarjalcem.

»Zdaj je na potezi MOL,« je dejal Ožboltov odvetnik Dino Bauk. »Občina mora rešiti netransparentnosti v postopku razpisa in ga spraviti v zakonite tirnice oziroma sploh pojasniti, v kateri točki je iztiril.« Odgovornim na občini, ki na naša vprašanja v zvezi z zadevo do konca redakcije niso odgovorili, je sodišče dalo mesec dni, da o zadevi izdajo nov upravni akt.