Občina spet postrgala ves dobiček Lekarne Ljubljana. Zadnjič?

Ministrstvo bi dobičke zadržalo v lekarnah, Janković se jim ni pripravljen odpovedati, šel bi vse do ustavnega sodišča.

Objavljeno
03. junij 2016 16.51
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Lekarna Ljubljana je ljubljanski občini nakazala štiri milijone evrov oziroma nekaj deset tisočakov več, kot so imeli lani čistega dobička. Če bo sprejet novi zakon o lekarniški dejavnosti, takšni prenosi dobička ne bodo več mogoči.

Javni zavod Lekarna Ljubljana, največji lekarniški zavod v državi, je lani ob dobrih 115 milijonih evrov prihodkov ustvaril 3,95 milijonov evrov čistega dobička in poslovno leto je direktor Marjan Sedej označil za »uspešno in zmagovito«. Dobiček pa je v minulih tednih v več nakazilih po pol milijona in milijon evrov že romal v proračun Mestne občine Ljubljana. Skupaj je lekarna od sredine aprila do konca maja občini nakazala natančno štiri milijone evrov. Prenos presežka prihodkov nad odhodki je pred časom potrdil tudi svet javnega zavoda.

Zakon o zavodih določa, da javni zavod razporedi presežek prihodkov nad odhodki le v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja ter ga uporabi le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. A dobički lekarn so preveč mamljivi, da občine kot ustanoviteljice (pri tem Ljubljana še zdaleč ni edina) ne bi izkoristile možnosti, ki jo dopušča zakonodaja. Lekarna Ljubljana je dobiček MOL začela nakazovati leta 2007, kmalu po začetku županovanja Zorana Jankovića. Po podatkih supervizorja je samo v prvem mandatu Lekarna v mestni proračun nakazala 22 milijonov evrov, pri čemer je šlo tudi za dobičke iz predhodnih let.

Zakon ta mesec na vladi

Z novim zakonom o lekarniški dejavnosti pa želi država to spremeniti. »Presežki bi se morali porabljati za razvoj in širitev dejavnosti ter izboljšanje kakovosti storitev ali pa bi se morala zmanjšati poraba javnih sredstev za uresničevanje programa javnega zavoda,« piše ministrstvo za zdravje. Presežek, ki ga ustvari javni lekarniški zavod, bi po novem lahko namenili »izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti«. Za zavode, ki tega ne bi upoštevali, je predvidena globa v višini 100.000 evrov.

Če bodo spremembe potrjene, bo torej takšnim nakazilom lekarniških presežkov odklenkalo ne glede na to, ali so ustvarjeni z javno ali tržno dejavnostjo. Predlog zakona gre zdaj v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da ga bo vlada obravnavala konec meseca, nato bo o njem odločal državni zbor.

Ostro nasprotovanje spremembam so že pred časom izrazili v Lekarni Ljubljana. Do sprememb glede prenosov dobičkov se takrat niso izrecno opredeljevali, zato smo na zavod naslovili vprašanja, kakšno je njihovo stališče v zvezi s tem. Sprememb ne podpirajo, čeprav bi jim zaradi njih za lastno dejavnost ostalo precej več sredstev. Kot so zapisali, je njihovo stališče, »da se presežki v poslovanju uporabijo v skladu z veljavno zakonodajo«. In dodali, da del presežka že zdaj namenijo za investicijske projekte in za razvoj lekarniške dejavnosti.

Župan: Zakon ne bo zdržal presoje

Odločno je proti spremembam, s katerimi bi ostal brez znatnih dodatnih virov proračuna, ta teden nastopil tudi župan Janković. Prepričan je, da predlog zakonodaje »zagotovo ne bo šel skozi«. »Da nekdo reče, da lekarna ne sme dati dobička ustanovitelju? Kaj pa bodo naredili pri zasebnikih? Zakon je pisan proti Lekarni Ljubljana in ne bo zdržal nobene presoje. Tudi do ustavnega sodišča smo pripravljeni iti,« je dejal župan.

MOL je že leta 2007 ustanovila poseben sklad za odpravo obremenitev posledic okolja, kamor naj bi se stekali tudi dobički LL. A tu konča le manjši del dobičkov, poraba sklada pa je v zadnjih letih znašala nekaj sto tisoč evrov na leto. Kot so pred časom pojasnili na občini, sredstva LL niso namenska, kar pomeni, da jih lahko porabijo za katere koli izdatke. Vendar pa prenos dobičkov ni edini način, s katerim si mestni proračun pomaga z zaslužkom LL. V zadnjih letih je zavod od MOL kupil tudi več nepremičnin, ki jih je imel prej v upravljanju ali najemu. Lani pa so od občine odkupili tudi hišo hospic (nepremičnino je pred leti občanka podarila MOL, ta pa je nato tam zgradila nov objekt), ki jo je imel prej v upravljanju javni stanovanjski sklad MOL.